Zveza veteranov vojne za Slovenijo in Zveza policijskih veteranskih združenj Sever sta se dejavno vključili v zbiranje pomoči za ljudi, ki so jih prizadele nedavne poplave.

Ker bi bila glede na obseg škode in finančne zmožnosti veteranskih društev, zbrana denarna pomoč razmeroma majhna, sta se organizaciji odločili za materialno pomoč prizadetim  in nabavili 15 industrijskih razvlažilcev zraka, ki jih bodo naslednji teden že posredovali uporabnikom na poplavno prizadetih območjih za sušenje prostorov.

Velika zahvala gre Dušanu Presetniku, donedavnem članu predsedstva ZVVS, ki je preko svojih dobaviteljev zagotovil prepotrebne razvlažilce, saj jih na prostem trgu skoraj ni nemogoče kupiti.
Veterani verjamejo, da bodo razvlažilci zraka koristili marsikateremu članu obeh veteranskih organizacij ali drugim občanom. Na voljo pa bodo tudi ob podobnih vremenskih ujmah v prihodnje.

Povzeto po: www.zvvs.si

Veterane vojne za Slovenijo in vse ljubitelje pohodništva, organizatorji vabijo na 40. pohod po poteh prenosa ranjencev, srečanje osebja, ranjencev ter prijateljev SVBP Pavla in Franja, ki bo v soboto 26.8.2023
Dogodek je namenjen ohranjanju spomina na največjo humanitarno akcijo v drugi svetovni vojni na naših tleh, ki se je odvijala avgusta leta 1944 in v kateri so borci IX. korpusa prenesli ranjence iz bolnišnic Franji in Pavla na partizansko letališče Nadlesk pri Starem trgu na Notranjskem.
Veterani vojne za Slovenijo Idrija – Cerkno, ki so tudi med organizatorji pohoda, udeležbo na pohodu poleg ohranjanja izročil iz NOB, posvečajo tudi spominu na delovanje Učne čete Teritorialne obrambe Idrija, ki je ob sodelovanju dela Zaščitnega voda, v času osamosvojitvene vojne za Slovenijo 1991 v zbirnem centru 63. Območnega štaba Teritorialne obrambe Tolmin, na Vojskem skrbela za oskrbo in varnost prebeglih pripadnikov JLA. Spominu na to tajno vojaško operacijo so vojni veterani v sodelovanju z Občino Idrija, letos na stavbi CŠOD na Vojskem svečano odkrili spominsko obeležje.
Pohodna kolona Veteranov vojne za Slovenijo bo iz smeri Zadloga proti Vojskem krenila ob 6. uri. Zborno mesto bo, kot vsako leto, pri zbiralnici mleka. Prijave do četrtka 24.8.2023 sprejema Marko Mikuž, tel. 041 718 572. Veterani pa se pohoda lahko udeležijo tudi na smereh iz Želina pri Cerknem ali iz Tihe doline na Predmeji

Celodnevni dogodek se bo odvijal po naslednjem programu:
ODHODI POSEBNIH AVTOBUSOV IZ SMERI :
6.00 Idrija – Želin / 9.30 Nova Gorica-Ajdovščina-Hudo polje – Vojsko / 10.30 Idrija – Hudo polje /
HUDO POLJE – ob 12.00 uri:
Srečanje in spominska slovesnost.
Slavnostni govornik bo Marjan Križman, predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije
VOJŠČICA – ob 15.00 uri:
Prihod pohodnikov in polagnje vencev
VOJSKO – ob 16.30 uri:
Prihod pohodnikov in spominska slovesnost
Slavnostna govornica Urška Klakočar Zupančič, predsednica Državnega zbora Republike Slovenije
ODHODI POSEBNIH AVTOBUSOV IZ VOJSKEGA:
Med 17.00 in 18.00: Vojsko – Idrija – Želin / Vojsko – Idrija – Črni Vrh / Vojsko – Predmeja

Prijave pohodnikov sprejemajo do četrtka 24. 8. 2023
KONTAKTI: ZB Idrija – 031 341 409 / PD Idrija, Andrej Bončina – 031 591 769 / Zadlog,
Marko Mikuž – 041 718 572 / Tiha dolina, Dušan Brus – 041 617 607
Udeležba pohodnikov na lastno odgovornost!

Vljudno vabljeni!

Predsedstvo  Območnega združenja Zveze veteranov vojne za Slovenijo Idrija Cerkno obvešča vse svoje članice in člane, da za odpravo škode povzročene v zadnjih vremenskih neurjih na Cerkljanskem in Idrijskem, lahko zaprosijo za solidarnostno pomoč, ki jo iz svojih finančnih virov, svojim članom zagotavlja Zveza veteranov vojne za Slovenijo.

Solidarnostno pomoč ob naravnih nesrečah se prosilcem dodeli v obliki denarne pomoči iz sredstev, ki se namensko zbirajo v ZVVS, lahko pa tudi v drugih oblikah.
Do solidarnostne pomoči ob naravnih nesrečah so upravičene članice ali člani ZVVS, ki so:
a) člani ZVVS, najmanj eno leto,
b) imajo plačano članarino za tekoče leto ali so oproščeni plačila članarine;
c) utrpeli škodo, ki jo oceni pristojna občinska komisija za ocenjevanje škode. Škoda, ki jo povzroči naravna nesreča, obsega neposredno škodo in ukrepe, s katerimi se prepreči povečevanje škodljivih posledic nesreče.
Prednost pri dodelitvi solidarnostne pomoči ob naravni nesreči ima prosilec, ki:
a) je brez kakršnihkoli sredstev za preživljanje oziroma ima težji socialno materialni položaj;
b) ne prejema veteranskega dodatka (pri enakih pogojih imajo prednost tisti prosilci, ki prejemajo nižji veteranski dodatek);
c) je dalj časa aktivni člani ZVVS.
Solidarnostna pomoč se dodeli prosilcu, ki izpolnjuje zahtevane pogoje in merila v višini, ki jo za vsak posamični primer naravne nesreče določi predsedstvo ZVVS. Solidarnostna finančna pomoč se dodeli prosilcu v enkratnem znesku.
Pisno vlogo oziroma prošnjo za dodelitev solidarnostne pomoči ob naravni nesreči prosilec vloži na predpisanem obrazcu, ki je v prilogi  Vloga za solidarnostno pomoč ZVVS ob naravnih nesrečah in ga najkasneje do 25.8.2023 pošlje na naslov: OZ VVS Idrija Cerkno, Vojkova ulica 2a, pp 5280 Idrija, ali na e- naslov: info@cerkno-idrija.zvvs.si.
Vlogi mora prosilec priložiti tudi:
a) podpisan obrazec soglasje za zbiranje osebnih podatkov, ki je v prilogi Soglasje za zbiranje osebnih podatkov prosilca
b) dokazilo o oceni škode, ki jo je izdelala občinska komisija za oceno škode (ali druga ustrezna dokazila, ki dokazujejo obseg povzročene škode)
c) dokazne listine pristojnih organov in organizacij o svojem socialnem in materialnem položaju.
Prispele vloge bo na svoji prvi seji v mesecu septembru 2023 obravnavalo predsedstvo OZ VVS in oblikovalo svoje mnenje, ki ga bo skupaj s prispelimi vlogami posredovalo v odločanje predsedstvu Zveze veteranov vojne za Slovenijo.
Skupaj smo močnejši in zmoremo!

Milan Cvelbar, tedanji vodja zbirnega centra 63. območnega štaba Teritorialne obrambe Tolmin za pripadnike JLA, ki so v času osamosvojitvene vojne prestopili na stran Teritorialne obrambe in poveljnik Učne čete Teritorialne obrambe Idrija, je na spominski svečanosti, ki je v soboto 15. julija 2023 potekala na Vojskem, takole obudil spomine na delovanje zbirnega centra:

Spoštovane veteranke, spoštovani veterani, dragi gostje!
Minilo je 32 let, ko živimo v samostojno državi Sloveniji, ki smo si jo s skupnimi močmi priborili. Čeprav je osamosvojitvena vojna trajala le 10 dni, je sovražnik hitro spoznal, da enotnega naroda, ki se z orožjem upre, ni moč premagati.
Ko smo stopili v vojno, je ta v nas pustila trajen spomin, saj smo takrat za obrambo domovine pustili doma svoje najdražje in prijeli za orožje.
Pomembno vlogo v tej vojni je imela tudi Učna četa, ki je bila zadolžena za Zbirni center 63.območnega štaba TO na lokaciji nekdanjega počitniškega doma IMP na Vojskem nad Idrijo. Njena naloga je bila varovanje področja Vojskarske planote s posebno zadolžitvijo sprejema in varovanja prebežnikov iz JLA. Aktiviranje zbirnih centrov je bilo izvedeno na podlagi odločitev takratnega slovenskega vojaškega in političnega vodstva, da bi v primeru napada, del pripadnikov JLA, ne bi želel sodelovati v agresiji na Slovenijo in bo prestopil na stran TO. To bi za JA pomenilo dezerterstvo, ki ga je potrebno kaznovati. Po tem ukazu je 63. območni štab TO Tolmin pod poveljstvom Vita Berginca izdelal načrt za formiranje in delovanje zbirnega centra za naše področje. Organizacijo in vodenje pa je prevzela Učna četa Občinskega štaba, ki je bila aktivirana 26. junija in je delovala vse do konca vojne.
Zbirni center in njegova dejavnost je bila ena od najbolj tajnih aktivnosti in na Idrijskem poleg Črnega vrha edina vojna operacija, v kateri smo se iz oči v oči srečevali s pripadniki JA.
S prebežniki, ki so bili pripeljani preko javke v Dolenji Trebuši, se je previdno ravnalo, saj je vedno obstajal sum vrinjenih oseb. Enota je opravljala naloge po programu, se usposabljala, opravljala stražarsko službo, spremljala dogajanje na terenu in bila v stalni pripravljenosti ob morebitnem napadu sovražnika. V četi so vsi pripadniki resno in odgovorno opravljali svoje zadolžitve.
Enota je v času vojne za Slovenijo opravila pomembno nalogo, saj je poskrbela za varnost več 10 prebeglih vojakov, podčastnikov in častnikov. V enoti so našli zatočišče
prebežniki iz cele Slovenije. Zanimivo je, da med prebežniki niso bili le Slovenci, ampak tudi pripadniki drugih narodnosti. V četi se je število ljudi spreminjalo, v povprečju pa je štela do 100 vojakov, ki so bili opremljeni in oboroženi ter tako predstavljali pomembno silo v okviru nastajajoče Slovenske vojske.
Ker je poveljstvo čete predvidevalo možnost vrinjenih oseb s strani JA, se je s
prebežniki previdno ravnalo in se jih ni takoj oborožilo. Po prihodu v četo so bili
zaslišani in nadzorovani. Praviloma so orožje dobili v nekaj dneh. Prebežnike so
zasliševali tudi o obveščevalci iz občinskega štaba TO iz Idrije in zbirali podatke o njih in enotah, kjer so služili vojaški rok. Med rednimi obiskovalci, ki so zbirali obveščevalne podatke o enotah, so bili Jože Erjavec, Marijan Platiše, Stojan Petrič in Darko Mavrič. Posamezniki , ki so imeli možnost, da so jih prišli iskat domači, so bili prepeljani v Idrijo in odpuščeni, kar je bilo omogočeno le maloštevilnim, saj je obstajala nevarnost, da pri odhodu domov padejo v roke JA.
Enota je bila ves čas mobilizacije aktivna, kar je prispevalo k povečevanju borbene
pripravljenosti, po drugi strani pa je to predstavljalo neke vrste sproščenost v pričakovanju najhujšega. Pri izvajanju programa usposabljanja in nadzorovanja ozemlja so bili četi v veliko pomoč aktivni častniki, ki so imeli tako teoretična in praktična vojaška znanja. Ti so sodelovali pri izvajanju nekaterih taktičnih usposabljanj, svetovali pri zavarovanju in nadzoru ozemlja. Med najaktivnejšimi prebeglimi naj omenim le Jožeta Strica in Martina Gerliča.
Z ustrezno organiziranostjo in aktivnostjo se je učna četa v dneh delovanja dodobra
utrdila in usposobila za opravljanje dejavnosti tudi v najtežjih pogojih. O pomembnosti njene vloge pričajo skoraj vsakodnevni obiski vojaških in civilnih oseb z območja občin Idrija, Cerknega in Tolmina. Zanimalo jih je predvsem počutje vojakov, kvaliteta njihove namestitve in se ob tem seznanili z delom pripadnikov enote, ki so nalogo sprejeli z vso resnostjo in zagnanostjo.
Omeniti moram zelo dobro sodelovanje s krajani, ki so se prav tako zavedali resnosti situacije in se organizirali v okviru KS. Njihov prispevek je bil predvsem dajanje različnih informacij. Komunikacija z občinskim štabom v Idriji je bila ob dogovorjenih urah preko takrat edinega telefona na Vojskem, ki je bil v lasti Marice Petrič.
Ob koncu se želim zahvaliti vsem, ki so kakorkoli prispevali k osamosvojitvi Slovenije, prav tako pobudnikom in organizatorjem današnje svečanosti ob odkritju spominskega obeležja o delovanju in pomenu Zbirnega centra, ki ga je vodila Učno četa 63. območnega štaba To Tolmin. S tem smo vsi pripadniki, ki smo v njem preživeli 10 dnevno vojno za Slovenijo, dobili družbeno priznanje in v spomin vsem, da se z enotnostjo in skrbjo za ljudi da premagati vse težave, da se doseže zastavljen cilj, to je ustanovitev svoje države.

Na spominski svečanosti ki je v soboto 15. julija 2023 potekala na Vojskem in na kateri so na pročelju stavbe CŠOD Vojsko odkrili spominsko obeležje posvečeno delovanju zbirnega centra 63. Območnega štaba Teritorialne obrambe Tolmin za pripadnike JLA, ki so v času osamosvojitvene vojne prestopili na stran Teritorialne obrambe, sta udeležence najprej nagovorila predstavnika veteranskih organizacij, ki sta pripravili svečanost.

V imenu OZ VVS Idrija Cerkno je navzoče nagovoril predsednik Jurij Kavčič, ki je dejal:

Spoštovani veterani, veteranke, spoštovani krajani in spoštovani ostali gostje lepo pozdravljeni tukaj na prelepi Vojskarski planoti, kjer že skozi zgodovino živijo trdoživi ljudje.

Prav lepo pa v naši sredi pozdravljam:
g. Rudija Medved, državnega sekretarja na Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije,
upokojenega podpolkovnika SV g. Vita Berginca, poveljnika 63. Območnega štaba Teritorialne obrambe Tolmin,
g. Tomaža Vencelj, župana občine Idrija,
g. Jožefa Člekovič, predsednika Pokrajinskega odbora ZVVS Severno Primorske,
g. Iztoka Uršič, predsednika Območnega združenja VVS Gornje Posočje,
g. Angela Vidmar, predsednika Društva veteranov Sever za Severno Primorsko,
Podpolkovnika SV Braneta Tušar, predsednika Območnega združenja Slovenskih častnikov Idrija-Cerkno,
predstavnike sosednjih veteranskih združenj: Ajdovščina-Vipava, Gornje Posočje, Logatec, Vrhnika – Borovnica, Kamnik – Komenda in domače predstavnike prostovoljnega gasilskega društva Vojsko.
Med nami danes pa sta tudi g. Martin Gerlič, eden izmed takratnih prestopnikov iz JLA na stran TO Republike Slovenije in g. Milan Cvelbar tedanji poveljnik učne čete TO Idrija in vodja zbirnega centra za pripadnike JLA, ki so prestopili na stran TO in ju še posebej lepo pozdravljam.
Danes stojimo tu pred objektom Centra šolskih in obšolskih dejavnosti, a ne zaman. Leta 1991med osamosvojitveno vojno za Slovenijo, natanko v tem objektu je bil zbirni center 63. območnega štaba TO Tolmin za prebegle vojake JLA, ki so prestopili v TO Republike Slovenije. V ta namen bomo danes tu v so organizaciji Veteranskih združenj Idrija – Cerkno, Gornje Posočje in Občine Idrija z zanosom na tiste čase, ko je Slovenski narod strnil svoje vrste za boljši jutri, odkrili Spominsko obeležje v spomin na takratne čase.
Še naprej vam želim vam prijeten dan, hvala lepa!

V imenu Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Gornje Posočje pa je udeležence pozdravil Pavel Četrtič, soustanovitelj in prvi predsednik tega Območnega združenja. V pozdravnem nagovoru je dejal:

Spoštovane vojne veteranke, vojni veterani!

Spoštovani gospod župan, spoštovani gostje in vsi ki smo se danes zbrali na tem simbolnem prostoru, ki bo za vedno ostal v spominu domačinom in pripadnikom enot TO severne Primorske. Tega spominskega objekta in lepe vasice pa se bodo vedno spominjali pred vsem tisti, ki so tu pred 32 leti našli kratke trenutke varnosti, po usodni odločitvi ostati zvesti idejam na poti ohranitve nacionalne suverenosti slovenskega naroda .
Usodnega 27. Junija 1991 je general Ciril Zabreta sklenil »V tej armadi ne smem ostati niti trenutka več!« Te misli so prevevale tudi slovenske vojake, podoficirje in oficirje po vojašnicah nekdanje skupne države.
Ko vojak zbeži in dezertira lahko veliko tvega. Beg častnika pa lahko sproži neslutene posledice. Za to vsi, ki so se odločili in s prebegom v TO pogosto onesposobili enote JA zaslužijo posebno čast in spoštovanje, saj so v odločilnih trenutkih to storili v dobrobit Samostojne Slovenije, ne pa v osebno korist.
Spominska obeležja po Sloveniji so z današnjim odkritjem spominske plošče ohranjanje spomina na enotnost in na naporno pot do nacionalne suverenosti. Ob dnevih, ko se zberemo da bi se za trenutke vrnili v čase pred 32 leti ohranimo vrednote enotnosti, da bi tistim, ki jim sobivanje ni v interesu pokazali pravo pot in pravo podobo Združenja veteranov vojne za Slovenijo in Združenja Sever.