Zbirni center 63. Območnega štaba Teritorialne obrambe Tolmin, za pripadnike JLA, ki so prestopili v Teritorialno obrambo, je bila, poleg tajnih skladišč orožja TO, ena izmed najbolj konspirativnih aktivnosti Teritorialne obrambe Idrija. O tej vojaški aktivnosti je vedel le ozek krog ljudi. Poleg Črnega Vrha nad Idrijo je bila to edina vojna operacija v kateri smo se idrijski teritorialci iz oči v oči srečevali s pripadniki JLA. Deloval za celotno območje tedanje idrijske in posoških občin. V njem je bilo nameščenih preko 100 častnikov, podčastnikov in vojakov iz vseh vojašnic in stražnic v Posočju, ki so na poziv Predsedstva RS prestopili na stran TO.
Na osnovi poznavanja razmer in zbranih podatkov o dogajanjih v JLA, je v slovenskem vojaškem in političnem vrhu že pred izbruhom slovenske osamosvojitvene vojne prevladala ocena, da velik del pripadnikov JLA, zlasti tisti slovenske narodnosti, ne bo želel sodelovati v morebitni agresiji na Slovenijo in bodo namesto tega raje prestopili v vrste Teritorialne obrambe.
V teh primerih je bilo treba resno računati na odziv JLA, ki bi te prestope obravnavala kot dezerterstvo in izdajo, zaradi katere je potrebno storilce kaznovati.
Tako je nastal načrt, da TO za vse pripadnike JLA, ki bi prestopili na slovensko stran, organizira posebne zbirne centre. Njihov osnovni namen je bil zavarovati prestopnike pred privedbo in kazenskim pregonom s strani JLA.
Republiški sekretariat za ljudsko obrambo je dne 22.5.1991 izdal odločbo, dne 10. junija 1991 pa Navodilo za sprejem vojakov, gojencev, aktivnih vojaških oseb in civilnih oseb ter vojakov po pogodbi iz JLA. V njem so bile opredeljene obveznosti ustanavljanja zbirnih centrov, splošne naloge in odgovornosti ter postopki za vrnitev iz JLA in prestop v TO.
Republiški štab TO je na podlagi tega navodila z ukazoma z dne 23.5.1991 in 12.6.1991 določil enotne osnove za delo, zaščito, disciplino, higieno in program dopolnilnega usposabljanja. Pokrajinski štab TO Severnoprimorske pokrajine pa je z ukazom z dne 13.6.1991 Območnim štabom v pokrajini naložil, da morajo ustanoviti po en zbirni center. Dostop do centra mora biti organiziran preko sistema javk. Lokacije centrov in javk morajo biti tajne in strogo varovane, z njimi so bili lahko seznanjeni le upravni organi za obrambne zadeve.
Na tej osnovi je 63. Območni štab TO Tolmin izdelal načrt za formiranje in delovanje zbirnega centra, ki je nosil šifro »Jezero«. Z ukazom z dne 17.6.1991 pa je poveljnik Območnega štaba ukazal formiranje zbirnega centra. Ta je imel nalogo varnostnega preverjanja in varnostne obdelave prebeglih pripadnikov JLA, varovanje in zaščita prebežnikov pred zajetjem, dopolnilno usposabljanje glede na potrebe TO ter razporejanje prebežnikov v enote TO.
Odgovornost za izbor lokacij, zagotovitev tajnosti ter varovanja lokacije zbirnega centra in javk je bila naložena načelniku Območnega štaba. Organizacija in vodenje zbirnega centra pa je bila naložena Učni četi TO Idrija pod poveljstvom stotnika I.r. Milana Cvelbarja. V poveljstvu pa sta bila
stotnik Martin Lazar, ki je bil namestnik poveljnika in vodnik Igor Gruden, ki je opravljal dolžnost varnostnika – obveščevalca.
Za vodenje zbirnega centra je bil najprej določen Jože Miklavčič, upokojeni miličnik iz Cerknega, vendar on na izvrševanje naloge ni bil vpoklican. Nalogo vodenja zbirnega centra pa je prevzel Milan Cvelbar. Fizično varovanje s stražarsko službo pa je izvajal oddelek Zaščitnega voda TO Idrija kateremu je poveljeval Nedeljko Pelhan.
Po preverjanju nekaj možnih lokacij, med njimi tudi nekdanji Dijaški dom v Cerknem, je bil za lokacijo zbirnega centra določen tedanji počitniški dom podjetja IMP na Vojskem. Javka pa je bila na domačiji Vončina Franca v Dolenji Trebuši št. 66.
Načrt »jezero« in s tem tudi zbirni center 63. Območnega štaba TO Tolmin na Vojskem je bil aktiviran dne 26.6.1991. Zbirni center je deloval do konca osamosvojitvene vojne.
Podrobneje je naloge in delovanje Učne čete Teritorialne obrambe Idrija ter delovanje zbirnega centra za pripadnike JLA, ki so prestopili na stran Teritorialne obrambe na Vojskem, v svojem prispevku predstavil nekdanji poveljnik Milan Cvelbar. Prispevek si lahko preberete na povezavi: Cvelbar Milan – UČ – zbirni center Vojsko
Ne samo za Teritorialce, razmere niso bile nič lažje niti za nekdanje pripadnike JLA, ki so se odločili zapustiti svoje enote in prestopiti na stran Teritorialne obrambe. Zlasti ne za to, ker je varnostna službe JLA grozila, da bo te prestope obravnavala kot dezerterstvo in izdajo, zaradi katere bo storilce poiskala in kaznovala. Znašli so se v situaciji, ko vanje ni bilo zaupanja ne na eni in ne na drugi vojskujoči se strani.
Svoje bivanje, delo in osebna doživetja v zbirnem centru na Vojskem, pa je v svojem prispevku opisal nekdanji zastavnik JLA Martin Gerlič, ki je bil pred prestopom v Teritorialno obrambo referent tehnike v 62. graničnem bataljonu JLA v Tolminu. Prispevek si lahko preberete na povezavi: Gerlič M. – zbirni center Vojsko
V spomin tej vojni operaciji iz osamosvojitvene vojne za Slovenijo, bomo vojni veterani iz območnih združenj Idrija Cerkno in Zgornje Posočje, v soboto 15.7.1991 svečano odkrili spominsko obeležje. Obeležje bo postavljeno na pročelju stavbe CŠOD na Vojskem, v kateri je v času osamosvojitvene vojne deloval zbirni center 63. Območnega štaba TO Tolmin za pripadnike JLA ki so prestopili na stran TO.
Na svečanosti, ki se bo na platoju pred CŠOD začela ob 13 uri, bodo sodelovali praporščaki veteranskih in domoljubnih ter sorodnih organizacij. Zbrane bodsta pozdravila predsednika veteranskih organizacij Idrija Cerkno in Gornje posočje ter župan Občine Idrija Tomaž Vencelj. O delovanju zbirnega centra bo spregovoril tedanji poveljnik Milan Cvelbar. Slavnostni govornik pa bo Rudi Medved , državni sekretar na Ministrstvu za obrambo. Sledilo bo svečano odkritje spominskega obeležja ter kulturni program. V okviru svečanosti bodo razglasili rezultate 18. odprtega strelskega tekmovanja, ki ga bodo idrijski veterani izvedli v dopoldanskem času.
