Srečanje bo potekalo v soboto 15. julija 2023 na Vojskem nad Idrijo.

Dogodek namenjamo počastitvi 32-letnice samostojne Slovenije, dneva državnosti in ohranjanju spomina na delovanje enot Teritorialne obrambe Idrija v osamosvojitveni vojni za slovenijo leta 1991.

V okviru prireditve bomo izvedli 18. strelsko tekmovanje z MK puško, in voden »pohod po poteh enot TO Idrija« po Vojskarski planoti.

Na spominski slovesnosti v okviru katere bomo podelili tudi medalje in pokale pa bomo odkrili spominsko obeležje delovanju zbirnega centra 63. Območnega štaba Teritorialne obrambe Tolmin za pripadnike JLA, ki so pristopili na stran Teritorialne obrambe.

ČASOVNICA PRIREDITVE

8.00 – 8.15 – zbiranje strelcev na strelišču na  Rovtarjevem vrhu na Vojskem in pohodnikov pred domom krajanov  in gasilcev na Vojskem
8.15 – 8.30 – pozdravni nagovor gostitelja in informacije o poteku aktivnosti
8.30 – 12.00 – izvedba strelskega tekmovanja in pohoda po Vojskarski planoti
12.30 – 13.00- vročitev tarč strelcem v pregled in odhod na spominsko svečanost pred stavbo CŠOD na Vojskem
13.00 – 14.00 – spominska slovesnost z odkritjem spominskega obeležja delovanju
zbirnega centra 63. Območnega štaba TO za za pripadnike JLA, ki so
pristopili na stran Teritorialne obrambe, s kulturnim programom,
razglasitvijo rezultatov ter podelitvijo pokalov in medalj strelskega
tekmovanja
14.00 – 17.00 – kosilo in tovariško druženje

POTEK IN PRAVILA STRELSKEGA TEKMOVANJA:

1.SPLOŠNO
Tekmovanje je odprtega tipa.
Tekmuje se ekipno ali posamezno.
Vsak tekmovalec lahko nastopi samo enkrat.
Tekmuje se v kategorijah člani/-ce in nečlani/-ce

Člani:
Ekipa:
Ekipa je tričlanska, ne glede na spol.
Prve tri ekipe prejmejo pokale, člani ekip pa medalje.
Ekipni rezultat tekmovalca šteje tudi za razvrstitev posamezno.
Posamezno:
Posamezno, prvi trije tekmovalci prejmejo medalje.
Posamezno, prve tri tekmovalke prejmejo medalje.

Nečlani:
Posamezno:
Posamezno, prvi trije tekmovalci prejmejo medalje.
Posamezno, prve tri tekmovalke prejmejo medalje.

TEKMOVALCI TEKMUJEJO NA LASTNO ODGOVORNOST!

2. OROŽJE
MK puška proste izbire, cal 22.l.r.
Dovoljena je uporaba optičnih pripomočkov.
Orožje si tekmovalci zagotovijo sami.

3.STRELIVO
Dovoljena je uporaba streliva 22 l.r., z robnim vžigom in svinčenimi zrni.
Magnum strelivo ni dovoljeno.
Strelivo si tekmovalci zagotovijo sami.

4.TARČE
Uporabljajo se tarče za MK puško, 50 m dim. 34 cm x 34 cm, premer krogov 15 cm

5.POGOJI TEKMOVANJA
– Strelna razdalja: 50 m
– Ni poskusnih strelov .
– Strelski položaj: leže ali izjemoma sede (odloči glavni sodnik).
– Čas nastopa: 10 minut.

– Za rezultat: 2 tarči, 5 strelov v vsako tarčo
– Dovoljen je prednji naslon (zagotovi prireditelj).
– Dovoljena je asistenca strelcem v času priprav .
– Ni dovoljeno motiti drugih tekmovalcev.
– Dovoljen je spektiv za kontrolo zadetkov, ki si ga tekmovalec zagotovi sam.
– Obvezna je zaščita vida in sluha, ki si jo mora vsak tekmovalec zagotoviti sam.
– Niso dovoljena strelska oblačila in obutev.
– Pred razglasitvijo rezultatov strelci prejmejo ocenjene tarče.
– Pritožbe na rezultat bodo možne v roku deset minut od prejema tarče.

6.OSEBJE ZA IZVEDBO TEKMOVANJA

Vodja tekmovanja: Ivo Banič

Sodniško osebje:
Ivo Banić, Robert Lapanja, Vladimir Kržišnik, Jurko Petrič

Vodja tehničnega osebja: Jože Erjavec
Vodja tekmovanja po potrebi imenuje žirijo, ki odloča o spoštovanju pogojev tekmovanja, izreka opozorila, odloča o morebitnih diskvalifikacijah, odloča o pritožbah na rezultate in o drugih zadevah, ki se nanašajo na samo tekmovanje.
Odločitev žirije je dokončna.

II POHOD PO VOJSKARSKI PLANOTI
Za vse ostale udeležence bo organiziran voden pohod po vojskarski planoti.
Tokrat bo Vlado Sedej pohodnike vodil mimo zanimivih točk severozahodnega dela planote nad začetkom soteske potoka Gačnik. Pohodniki si bodo na krožni poti ogledali krajevne zanimivosti in se seznanili s pomembnimi dogodki iz zgodovine tega območja. Dolžina pohoda je pribl. 7 km, deloma po makadamski cesti, deloma po starih kolovozih in stezah.
Zbor pohodnikov bo pred Domom krajanov in gasilcev na Vojskem. Skupen odhod z lastnimi avtomobili do Gačnika bo ob 8. uri, povratek zaradi udeležbe na spominski slovesnosti najkasneje do 12:45.

III. SPOMINSKA SLOVESNOST S KULTURNIM PROGRAMOM:
Na spominski slovesnosti bomo na stavbi Centra šolskih in obšolskih dejavnosti na Vojskem odkrili spominsko obeležje delovanju zbirnega centra 63. Območnega štaba Teritorialne obrambe Tolmin za pripadnike JLA, ki so pristopili na stran Teritorialne obrambe.

Nagovorili vas bodo: predsednik OZ VVS Idrija-Cerkno, predsednik OZ VVS Gornje Posočje in župan Občine Idrija.
O delovanju zbirnega centra bo spregovoril tedanji poveljnik Milan Cvelbar

Slavnostni govornik bo Rudi Medved, državni sekretar na Ministrstvu za obrambo RS
Temu bo sledil priložnostni kulturni program.

V okviru svečanosti bo potekala tudi razglasitev rezultatov strelskega tekmovanja ter podelitev pokalov in medalj.

Vsi udeleženci dobijo tudi topli obrok s pijačo. Srečanje se bo nadaljevalo s prijateljskim druženjem.

IV. PRIJAVA IN SOUDELEŽBA:
Predhodna prijava je nujna zaradi logistične oskrbe, zato prosimo, da število udeležencev najavite vsaj do petka 14. 7. 2023 do 12.ure, na e-naslov: joze.erjavec1@siol.net ali z SMS sporočilom na 041 421 090 – Jože Erjavec
Poimenska prijava strelcev in razvrstitev bo potekala na strelišču do 10.30 ure.
Kasnejša prijava ne bo mogoča!

Prispevek za delno pokritje stroškov (hrana, pijača, tarče, pokali medalje, nagrade)
je 10 € na strelca in 5€ na pohodnika. Poravna se je na TRR SI56 1915 7500 5771 210 ali ob prijavi.
V primeru dežja prireditev odpade.

Vljudno vabljeni v čim večjem številu, zanimivo in prijetno bo!

Na svečanosti v počastitev državnega praznika Dneva državnosti, kije v petek 23.6.2023 potekala v Spominskem parku osamosvojitve Slovenije v Idriji, je zbrane v imenu vojnih veteranov 1991 nagovoril Jurij Kavčič, predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Idrija Cerkno.
V nadaljevanju objavljamo njegov nagovor.

Spoštovani veterani, veteranke, spoštovani g. župan Tomaž Vencelj, spoštovani predsednik PO Severne Primorske g. Jožko Člekovič, spoštovani predsednik PVD Sever Severne Primorske Angel Vidmar, spoštovani praporščaki in drago občinstvo!
Bliža se dan 25. junij, Dan državnosti, ki ga danes na tem mestu »Parku osamosvojitve Slovenije« s slavnostnim dvigom Slovenske zastave praznujemo.
32 let mineva, dokaj mlada država. Njen nastanek je bil zrel, demokratičen, podprt s široko plebiscitarno odločitvijo naših državljank in državljanov. Naša prejšnja federalna država je bila preveč nenaravna, okostenela tvorba, da bi lahko obstajala brez prisile, z lastno voljo vseh narodov in narodnosti, ki so jo sestavljali. Njeni notranji odnosi niso bili dovolj demokratični, zato smo osamosvojitev poizkušali izpeljati na miren način in z dialogom razrešiti prejšnje zaostrene odnose. Na žalost druga stran tega ni sprejela in je poizkusila z vojaško silo zadržati slovensko osamosvajanje.
V desetdnevni vojni smo se uspešno obranili. Velika enotnost in odločnost slovenskih državljanov je takrat prepričala tako agresorja kot mednarodno skupnost, da volje ljudi ni mogoče zlomiti z vojaško silo.
Zdaj imamo svojo domovino, demokracijo, a treba je skrbeti tudi za tiste, ki so v stiski, revščini, predvsem pa moramo ohraniti naše okolje, čist zrak, vodo in zemljo tudi za prihodnje generacije.
Ob dnevu slovenske državnosti vam želim čim več osebnega zadovoljstva in miru, čimbolj uspešno delo in prijazno življenje v naši lepi domovini.

Slovenija, še na mnoga leta !

Te dni pred dvaintridesetimi leti smo nekdanji teritorialci in miličniki preživljali v jeku osamosvojitvene vojne za Slovenijo. Četudi danes kdo podcenjujoče zamahne z roko “saj ni bilo nič”, ni bilo enostavno. Vsak s svojimi nalogami, svojimi vprašanji in strahovi smo zrli v naslednji dan. Neglede na vse pa smo bili prepričani, da moramo tudi z orožjem zavarovati odločitev Slovenk in Slovencev, da hočemo živeti v samostojni in suvereni državi.

Z namenom, da ohranimo spomin na tiste prelomne čase in na takratno vlogo in naloge   teritorialcev, vas vabimo, da si na povezavi https://www.ozvvs-idrija-cerkno.si/aktivnosti-to-idrija-v-obdobju-osamosvajanja-slovenije/ preberete sežet pregled aktivnosti Teritorialne obrambe Idrija v obdobju osamosvajanja Slovenije.

Naj ne bo nikoli pozabljeno!

Na svečanosti v počastitev državnega praznika Dneva državnosti, kije v petek 23.6.2023 potekala v Cerknem, je zbrane v imenu vojnih veteranov 1991 nagovoril Franci Ferjančič, podpredsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Idrija Cerkno. Njegov nagovor v nadaljevanju objavljamo v celoti.

Drage učenke in učenci, spoštovani g. župan, veteranke in veterani, Cerkljanke in Cerkljani, cenjeni gostje!

Prav lepo pozdravljeni na današnji svečanosti, ki jo pripravljamo v počastitev bližajočega se praznika. Ta dan – 25. junij, danes slavimo kot enega naših največjih praznikov – Dan državnosti. Zato ponosno izobesimo zastave!
Še posebej toplo pozdravljam soborce iz osamosvojitvene vojne za Slovenijo in pripadnike cerkljanske čete Teritorialne obrambe Idrija ter Milice in Narodne zaščite. S svojim sodelovanjem v osamosvojitveni vojni ste uresničili zavezo, da je slovenska domovina naša mati, kateri dolgujemo hvaležnost in zvestobo. S svojimi ravnanji in predanostjo domovini pa ste tedaj častno izpolnili svojo dolžnost pred obličjem zgodovine, če uporabim besede prof. Janeza Kavčiča na spominskem obeležju v Idriji.
V nedeljo bo minilo že 32 let , ko je Slovenija formalno postala neodvisna. Na ta dan sta bili sprejeti Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, sicer slavnostno razglašeni naslednji dan, 26. Junija 1991, na Trgu republike v Ljubljani. Veselje in vznesenost ob razglasitvi samostojne Slovenije ni trajalo dolgo.
Že pred svečano razglasitvijo so iz vojašnice v Ilirski Bistrici zapeljali tanki in na Primorskem se je začela vojna. Naslednji dan pa so se začeli vrstiti vpoklici in mobilizacija vseh enot Teritorialne obrambe. Milica pa je bila že pred tem v popolni bojni pripravljenosti. Na ta dan, 27. Junija 1991, se je z napadom Jugoslovanske ljudske armade uradno začela slovenska osamosvojitvena vojna, v kateri je Slovenija obranila neodvisnost.
To je bil dan pred dvaintridesetimi leti, ko smo na proslavi pred Hotelom tudi v Cerknem, podobno kot, danes, na drog svečano dvignili zastavo novonastale države Republike Slovenije.
27. Junija 1991 pa smo se tudi pripadniki Cerkljanske čete Teritorialne obrambe občine Idrija odzvali na pozive in zbrali v tajnem skladišču orožja v pekariji v Mostaniji in odšli na barikade na Kladje in na Želin. Preko tisoč mož in fantov iz občin Idrija in Cerkno, je tedaj prijelo za orožje in se zoperstavilo agresorski Jugoslovanski ljudski armadi. Ponosni smo, da je bila pri nas odzivnost med najvišjimi v Sloveniji, saj ga praktično ni bilo moža ali fanta, ki bi na poziv ostal doma.
Na območju takratne občine Idrija ni bilo nastanjenih večjih enot JLA. Teritorialna obramba Idrija je imela pomembno nalogo, da s cestnimi barikadami na Kladju, na Želinu, v Govejku in v Zali, blokira ceste in nadzira promet na komunikacijah iz smeri Ljubljane, Kranja in Postojne, po katerih bi lahko enote JLA prodirale proti mejnim prehodom na Tolminskem. Bila je v pripravljenosti, da prepreči prodor tankov iz Vrhnike ter morebitne zračne desante na območjih Cerkljanskega vrha, Raven in Bukovega, Idrijskih krnic, Črnega vrha in Godoviča.
Po 32 letih je čas za veselje in praznovanje, za vznesene govore in seveda tudi čas za premišljevanje. Čas za premišljevanje o tem kako smo si predstavljali čas v katerem bomo živeli, kako smo ga doživljali in kako ga bomo živeli. Vsak bo našel svoje odgovore, poglede, pohvale in graje. Tisti, ki ste bili v času osamosvajanja še otroci ali ste se rodili šele po osamosvojitvi boste presojali gotovo drugače kot mi, ki smo bili del procesa in njihovi činitelji. Nikar pa ne pozabite, da država Slovenija ni nastala iz nič in čez noč. Nastala je iz poldrugega tisočletja dela in bojev številnih generacij Slovenk in Slovencev in mi smo ta proces samo zaključili.
Tudi vojni veterani imamo dolžnost in pravico povedati svoje mnenje, saj države Slovenije nismo pomagali ustvarjati zato, da bi si jo danes prisvojile katerekoli elite. Ni v interesu vojnih veteranov da se je v Sloveniji pojavljalo odmikanje od vladavine prava, razraščanje korupcije, pojavljanje sovražnega govora, medijske manipulacije in grožnje medijem, razmah politične nestrpnosti in podobno, kar vse maje zaupanje javnosti v oblast.
Veterani si želimo, da bi se Republika Slovenija razvijala kot gospodarsko uspešna in demokratična država v družini naprednih in demokratičnih držav sveta in, da bi bila vsem njenim prebivalcem pravična in dobra mati.
Vsem iskrene čestitke ob državnem prazniku dnevu državnosti.
Vse najboljše Slovenija in srečno občina Cerkno !

V petek 23.6.2023 je Parku osamosvojitve Slovenije v Idriji potekala svečanost z dvigom zastave Republike Slovenije v počastitev državnega praznika Dneva državnosti.

Svečanost je pripravilo Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Idrija-Cerkno, v sodelovanju z Občino Idrija, Osnovno šolo Idrija ter  Društvom veteranov Sever Severnoprimorske, pododbor Idrija- Cerkno.

Kot slavnostni  govornik  je  zbrane na svečanosti  nagovoril Zorko Velikanje, prvi predsednik veteranske organizacije v Idriji. Njegov  nagovor  v nadaljevanju objavljamo v celoti.

Spoštovani gospod župan, gospa ravnateljica, učenke in učenci, veteranke in veterani , spoštovani vsi prisotni!

Te dni praznujemo dvaintridesetletnico naše države, Republike Slovenije. Dan državnosti ni katerikoli praznik. To je dan, ki bi nas moral navdajati s ponosom in radostjo.

Dolgo smo upogibali hrbte pred tujimi gospodarji, dolgo smo morali tajiti svoj jezik, prenašati ponižanje ter gledati, kako sadovi našega dela odtekajo v tujino. Tako, kakor v naši Idriji, od koder je celih petsto let silno bogastvo živosrebrnega zaklada polnilo tuje blagajne. Našim rudarjem pa so ostajali le borna plačila, bolezen in tenka rezina kruha.

Danes jo naposled imamo- svojo državo. Imamo jo zato, ker smo bili v danih zgodovinskih trenutkih kot narod enotni, odločni in nepopustljivi.  Uspeli smo in danes po celem tisočletju lahko s ponosom dvigamo  svojo zastavo in enakopravno stojimo ob boku vsem drugim narodom in državam.

Imamo deželo, ki je podobna raju, kakor je dejal že pesnik Prešeren.

Kaj pa mi, njeni ljudje in gospodarji? Ali smo sposobni zdaj, ko so dosegli zgodovinski cilj, ustvariti raj tud med nami samimi?  Kaj pa je raj? Naš pisatelj Jože Felc pravi: »Raj je prostor, kjer si judje dokončno uredijo svoje sožitje, kjer ni ne vojska, ne lakote, ne zločina in krivic. Raj je, kakor zlata doba, postavljena proti obstoječemu življenju. To je svet sreče in dejavne ljubezni.«

Opustimo torej nesoglasja in spore, zavist in egoizem. Bodimo čuteči do sočloveka. Naj nas ne vodi pohlep, temveč medsebojno spoštovanje in odgovorno delo. Ni se nam treba izgovarjati, da smo majhni, le dvomilijonski narod. Nismo slabši od drugih! Skupaj z njimi odkrivamo prapočelo nastanka življenja, satelite pošiljamo v vesolje, iščemo nove vire energije in nove tehnologije, stojimo na stopničkah z zlatom in srebrom okrog vratu, v tujini prevajajo in berejo naša literarna dela.

Znamo in zmoremo!

Prevzemimo torej odgovornost za našo bodočnost in za skupno srečo, kajti le eno domovino imamo. Tu so grobovi naših prednikov, tu so naši domovi, ki jih je treba čuvati in braniti.

Dovolite mi nazadnje, da vam vsem zbranim v imenu Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Idrija-Cerkno čestitam za praznik naše države. S ponosom in vero zrite v prihodnost in bodite srečni!