V petek 23.6.2023 je na na platoju pred Cerkljanskim muzejem v Cerknem potekala svečanost z dvigom zastave Republike Slovenije v počastitev državnega praznika Dneva državnosti.
Svečanosti je pripravilo Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Idrija-Cerkno, v sodelovanju z Občino Cerkno, Osnovno šolo Cerkno ter Društvom veteranov Sever Severnoprimorske, pododbor Idrija- Cerkno.

Kot slavnostna govornica je na svečanosti zbrane nagovorila Milojka Magajne, vodja Cerkljanskega muzeja. Njen nagovor v nadaljevanju objavljamo v celoti.

Spoštovani gospod župan, cenjeni veterani vojne za Slovenijo, dragi gostje, praporščaki, šolarji, obiskovalci…
To nedeljo bomo praznovali Dan državnosti v spomin na 25. junij 1991, ko je Slovenija postala neodvisna država. Nekateri se tega dneva in dogajanj, ki so sledila tudi sami spominjamo, šolarji ste se o rojstvu samostojne Slovenije pogovarjali v šoli ali pa ste mogoče o takratnih dogodkih slišali od svojih staršev ali starih staršev.
Povabilo, da spregovorim na tej slovesnosti, je tudi mene spodbudilo k razmisleku, predvsem, zakaj je pomembno ohranjanje spomina na ta zgodovinski dan? Slovenci smo namreč prehodili zelo dolgo in naporno pot, da smo dosegli ta cilj. Imeti svojo državo ni nekaj samoumevnega, mnogi narodi je nimajo in mnogi je tudi nikoli ne bodo imeli.
Nedolgo nazaj smo si z učenci 5. razredov cerkljanske šole ogledali razstavo Cerkljanska skozi stoletja, na kateri so spoznavali, kako burno zgodovino so doživljali naši predniki. Predvsem v zadnjih 100 letih, saj so se na našem območju v tem času zamenjale kar štiri države. Slovenci so svoje narodnostne zahteve po Zedinjeni Sloveniji, postavili že sredi 19. stoletja znotraj Avstrijskega cesarstva, čeprav takrat še niso razmišljali o samostojni državi. Tudi v Majniški deklaraciji iz leta 1917, v kateri so izrazili namero o povezovanju z drugimi Južno Slovanskimi narodi so še zmeraj razmišljali o avtonomiji znotraj Avstrije. Ta je ob koncu prve svetovne vojne razpadla, slovenski narod pa je bil razdeljen. Za Primorsko in za naše kraje se ni zgodilo pričakovano, pripadli so namreč Italiji. Sledilo je 25-letno obdobje, v katerem je bila ta država s svojim fašističnim režimom slovenskemu narodu na Primorskem prej hudobna mačeha kot mati domovina. Na vse mogoče načine so si prizadevali, da bi naš narod s svojim jezikom in kulturo izginil iz tega prostora. A naši predniki tega niso dopustili, vse sile so vpregli, da sta bila fašizem in nacizem v času druge svetovne vojne premagana, pa tudi v to, da je bila Primorska po koncu vojne ponovno priključena Sloveniji, in s tem Jugoslaviji, v kateri smo potem živeli do leta 1991.
Moji stari starši so bili rojeni pod Avstrijo, moji starši pod Italijo, sama sem se rodila v Jugoslaviji, moja otroka pa v samostojni Sloveniji. Upam, da naslednje generacije, to ste vi šolarji in vaši otroci, ne bodo doživljale tako naglih in burnih sprememb in si želim, da bomo kot narod znali ohraniti svojo domovino močno in povezano. Tako kot smo to zmogli v prelomnih mesecih osamosvajanja v začetku 90. let 20. stoletja. Slovenci smo se namreč na plebicitu, 23. decembra 1990 z veliko večino odločili, da naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država. 25. junija 1991 je slovenski parlament sprejel ustavni zakon za uresničitev Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Na slovesnosti pred parlamentom 26. junija 1991 je nova slovenska zastava prvič zaplapolala. Žal je temu sledila agresija JLA na slovensko ozemlje in 10 dnevna vojna, ki je terjala tudi žrtve, česar tudi ne smemo pozabiti.
To da danes živimo svobodno v samostojni državi je velika vrednota in prav je, da se ob takih trenutkih spomnimo, da bi bilo lahko tudi drugače.
V prelomnih časih, ko se je rojevala naša država so ključno vlogo odigrale enote teritorialne obrambe in milice, ki so se učinkovito uprle agresiji JLA in tako odločilno prispevale, da so njeni vojaki zapustili ozemlje Republike Slovenije. Pri tem pa ne gre samo za čas desetdnevne vojne, saj so bile priprave obsežne in dolgotrajne. O vlogi TO je bilo že precej zapisanega, tudi vi šolarji ste v preteklih letih zapisovali spomine svojih sorodnikov in znancev. Nas muzealce pa še čaka naloga, da ta delček naše zgodovine podrobneje predstavimo na naših razstavah. Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Idrija – Cerkno je našemu muzeju pred dvema letoma predalo v hranjenje obsežno dokumentarno in fotografsko gradivo, ki nam bo pri tej predstavitvi nedvomno v veliko pomoč. Hvala vsem, ki ste po svojih močeh prispevali, da danes živimo v svobodni samostojni državi in hvala vsem, ki ohranjate spomin na prelomni čas pred 32. leti.
Srečno Slovenija!

Številni vojni veterani, učenci osnovnih šol ter občanke in občani Cerknega in Idrije , so se v petek 23.6.2023 zbrali na platoju pred Cerkljanskim muzejem v Cerknem in nato v Spominskem parku osamosvojitve Slovenije v Idriji, kjer sta potekali svečanosti z dvigom zastave Republike Slovenije v počastitev državnega praznika Dneva državnosti. Svečanosti je pripravilo Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Idrija-Cerkno, v sodelovanju z Občinama Cerkno in Idrija, Osnovnima šolama Cerkno in Idrija ter Društvom veteranov Sever Severnoprimorske, pododbor Idrija- Cerkno.

Na prizorišču v Cerknem se je s prihodom praporščakov veteranskih in domoljubnih ter sorodnih organizacij ter postroja vojnih veteranov, ki so na prizorišče prinesli državno zastavo, svečanost pričela že v zgodnjih dopoldanskih urah.
Ob zvokih slovenske himne, ki jo je zapel Mladinski pevski zbor osnovne šole Cerkno, pod vodstvom Vanje Lampič, so veterani zastavo dvignili na drog, kjer bo ponosno plapolala do naslednjega praznika.

V programu, ki ga je povezovala Damjana Peternelj, sta udeležence s pozdravnimi nagovori nagovorila Franci Ferjančič, podpredsednik OZ VVS Idrija Cerkno in Gašper Uršič, župan Občine Cerkno.

Kot slavnostna govornica pa je zbranim spregovorila Milojka Magajne, vodja Cerkljanskega muzeja. Njen nagovor objavljamo v naslednjem prispevku.

V priložnostnem kulturnem programu je Neža Razpet, učenka Osnovne šole Cerkno, prebrala svoj nagrajeni prispevek na letošnjem 12. literarnem natečaju »Tudi pri nas je potekalo osamosvajanje Slovenije«. S pevskim nastopom pa so nastopili pevci Mladinskega pevskega zbora osnovne šole Cerkno.

Na zaključku prireditve pa so se veterani s šopkom cvetja za večletno sodelovanje in za prenašanje izročil in vrednot slovenskega bojevništva na mlade, zahvalili zborovodkinji Vanji Lampič, ki letos zaključuje svojo učiteljsko pot in s tem tudi vodenje osnovnošolskih pevcev.

Ko se je ura že bližala poldnevu so se udeleženci zbrali v Spominskem parku osamosvojitve Slovenije pred Osnovno šolo v Idriji.

Tudi ta svečanost se je začela s prihodom praporščakov veteranskih in domoljubnih ter sorodnih organizacij ter postroja vojnih veteranov, ki so na prizorišče prinesli državno zastavo.

Svečan dviga zastave na drog na katerem je v Idriji slovenska trobojnica prvič zaplapolala na svečanosti ob razglasitvi samostojnosti Slovenije pred dvaintridesetimi leti, so pospremili zvoki slovenske himne, ki so jo zapeli pevci Otroškega pevskega zbora Osnovne šole Idrija, pod vodstvom Elizabete Lampe.
Svečanost se je nadaljevala s programom, ki ga je povezovala učenka osnovne šole Vita Vidmar.

Udeležence sta s pozdravnimi nagovori nagovorila Jurij Kavčič, predsednik OZ VVS Idrija Cerkno in Tomaž Vencelj, župan Občine Idrija. Zorko Velikanje, prvi predsednik veteranske organizacije v Idriji, pa je pa je zbrane nagovoril kot slavnostni govornik. Njegov nagovor objavljamo v naslednjem prispevku.
Kulturni program so oblikovali recitatorji iz Osnovne šole Idrija in pevci Otroškega pevskega zbora Osnovne šole Idrija.

Vojni veterani 1991, združeni v Območnem združenju veteranov vojne za Slovenijo Idrija-Cerkno in Društvu veteranov Sever Severnoprimorske, se vsem sodelujočim v pripravi in izvedbi svečanosti zahvaljujejo za sodelovanje in njihov prispevek.

Vsem občankam in občanom občin Cerkno in Idrija pa čestitajo ob državnem prazniku Dnevu državnosti.

Spoštovane vojne veteranke in vojni veterani ter vsi, ki ste aktivno sodelovali v vojni za Slovenijo!

V vročih junijskih dneh leta 1991, pred 32 leti smo z nestrpnostjo in tudi upanjem v mirno rešitev jugoslovanske krize pričakovali razglasitev naše samostojnosti. Zgodila se je 25. junija 1991 in v popoldanskih in večernih urah tistega dne smo s ponosom in radostjo v srcu opazovali, kako plapola zastava naše samostojne Slovenije kot njen najpomembnejših simbol.

Takoj naslednji dan, 26. junija, pa je JLA s svojimi enotami začela s poskusom zavzetja mednarodnih mejnih prehodov, vendar zahvaljujoč pripadnikom TO, milice in slovenskemu narodu jim to ni uspelo. Začela se je vojna za Slovenijo!
Prav je, da se vojni veterani in vsi branitelji Slovenije spominjamo tistega časa in tistih zgodovinskih dogodkov, v katerih smo imeli priložnost in čast sodelovati. Časa, ko smo z orožjem v roki ter ponosom in zanosom v srcu branili domovino pred eno najmočnejših armad takratne Evrope.
Z globokim spoštovanjem pa se spominjajmo vseh tistih, kateri so za našo samostojnost izgubili največ, kar so imeli – svoja življenja!
Ob državnem prazniku, Dnevu državnosti prejmite čestitke in zahvalo za izborjeno samostojnost Republike Slovenije, naše države in naše skupne domovine!
Naj ne bo nikoli pozabljeno!

Ladislav Lipič
Predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo

Na podlagi dogovora, ki je bil pred zadnjimi volitvami sklenjen z dosedanjo sekretarko Območnega združenja Mileno Kržišnik, da bo to dolžnost opravljala še največ eno leto po izvolitvi, je predsedstvo OZ VVS Idrija Cerkno na svoji 15. seji dne 06.06.2023 oblikovalo nekatere kadrovske spremembe v vodstvu Območnega združenja.
Dolžnosti sekretarke Območnega združenja se na njeno željo razreši Mileno Kržišnik. Zaradi bolezni pa se dolžnosti člana predsedstva razreši Franci Šemrov.
Na dolžnost sekretarja Območnega združenja se imenuje Miran Erjavec, na dolžnost članice predsedstva se imenuje Mileno Kržišnik, na dolžnost namestnika praporščaka pa Cveto Mlakar. To kadrovsko rešitev bo predsedstvo poslalo še v formalno potrditev zboru članov.

Miran Erjavec, ki bo do naslednjih volitev opravljal dolžnost sekretarja Območnega združenja je upokojenec iz Idrije. Večino svojega delovnega obdobja je na različnih delovnih dolžnostih, služboval v Kolektorju v Idriji. Je udeleženec osamosvojitvene vojne za Slovenijo in ima status vojnega veterana 1991. Veteranski organizaciji v Idriji se je pridružil kmalu po njeni ustanovitvi. En mandat je bil tudi član njenega predsedstva. Tudi ko ni bil funkcionar se je udeleževal aktivnosti, ki jih je organiziralo združenje. Skozi to je spoznaval organiziranost in delovanje veteranske organizacije, kar mu bo pri opravljanju dolžnosti sekretarja še kako dobrodošlo.
Vsem razrešenim kolegom, zlasti še sekretarki Lenci,  se zahvaljujemo za doslej opravljeno delo ter za njihov prispevek k udejanjanju poslanstva veteranske organizacije. Novo imenovanim pa izrekamo dobrodošlico v organih Območnega združenja in jim želimo uspešno delo.

Pohod in srečanje, ki bo v nedeljo, 2. julija 2023, sta odprtega značaja in sta posvečena spominu na delovanje enot Teritorialne obrambe Idrija na tem območju med osamosvojitveno vojno v juniju in juliju leta 1991.

Obenem pa je pohod namenjen tudi spoznavanju tega lepega predela naše domovine.

Program:
– ob 7:30 je iz Idrije skupen odhod pohodnikov z osebnimi avtomobili s parkirišča pri Tušu v Godovič,
– ob 7:45 do 8:00 zbiranje pohodnikov na parkirišču pred osnovno šolo v Godoviču,
– od 8:00. do 9:30 pohod čez Jelenšek (gradišče z obrambnim zidom in grobiščem iz mlajše železne dobe) do domačije na Pesku
– od 10:00 do 11:00 spominska prireditev na domačiji na Pesku
– od 11:00 do 12:30 topel obrok iz kotla in druženje,
– od 12:30. do 16:30. ure pohod z obujanjem spominov čez Veharše in Rupe v Dole ter na Gore,
– od 16:30 do 18:00 spust v Idrijo,
Po povratku v Idrijo se odpeljemo v Godovič po parkirane avtomobile po dogovoru med udeleženci pohoda ali pa z rednim avtobusom, ki odpelje z avtobusne postaje v Idriji ob 18:30.

Kdor ne bi šel na pohod, se lahko srečanja udeleži tako, da se na domačijo na Pesku pripelje z avtomobilom. Skupen odhod z avtomobili na Pesek bo izpred Tuša ob 9:00. uri.
Kdor nima možnosti prevoza, naj mi ob prijavi to sporoči, da bomo rešili skupaj.

Pohod:
Od domačije na Pesku do Gor bomo prehodili isto pot, kot jo je glavnina 120. jurišnega odreda 1. in 2. julija 1991. S Peska se napotimo mimo dinozavrovih stopinj in soseda na Režišeh, kjer je prenočeval 3. vod, čez Veharše in nato nad Zalo skozi gozdnate in vrtačaste Rupe v Dole (zaselek Tabor) in potem še na Gore. Prijetne hoje je za približno dve uri in pol brez večjih vzponov in spustov.
Krajša postanka sta predvidena na razgledni točki na Veharšah in v Rupah ob obeležju na mestu, kjer je leta 1944 padel bombnik Liberator.
Za obuditev spominov in pogovor z domačimi se bomo ustavili še na mestih našega prenočevanja v Doleh na domačijah pri Cigaletu in pri Ejnšku ter na Gorah na domačijah pri Svetletu in pri Lužerju.
Z Gor se bomo spustili v Idrijo mimo Turške noge.

Prijave na srečanje in pohod:
Za primerno pripravo vse logistike je potrebno vsaj okvirno predvideti število udeležencev.
Zato lepo prosimo, da se prijavite najkasneje do četrtka, 29. junija. Zaželena je tudi udeležba mlajših.
Za pokritje stroškov toplega obroka je zaželen prostovoljni prispevek v priporočeni višini 5 EUR.
Naslov za vse prijave, sporočila ter informacije je Vlado Sedej, tel.: 041 360 840, e-naslov: vlado.sedej@gmail.com.

V primeru zelo slabe vremenske napovedi bosta pohod in srečanje prestavljena na jesen. Več informacij si lahko preberete na povezavi Vabilo na 7. srečanje in pohod 120. JOd 2.7.2023

Vabljeni v čimvečjem številu, prijeno bo!