Teritorialna obramba Republike Slovenije je bila ustanovljena 20. novembra 1968 leta. Ob obeležitvi dneva ustanovitve Teritorialne obrambe je v organizaciji Zveze veteranov vojne za Slovenijo potekalo tudi tradicionalno srečanje vojnih poveljnikov Pokrajinskih štabov Teritorialne obrambe.
Svečanosti sta poleg vodstva Zveze vojnih veteranov prisostvovala tudi tedanji vrhovni komandant obrambnih sil in predsednik predsedstva RS Milan Kučan in general Janez Slapar, tedanji načelnik RŠTO.
Letošnji gostitelj srečanja je bil Viki Krajnc, ki je v prijetnem okolju Rajskega otoka pripravil prijetno druženje.

Ob obletnici ustanovitve Teritorialne obrambe je Predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo Ladislav Lipič vojnim veteranom in širši javnosti naslovil naslednje sporočilo:
Spoštovane vojne veteranke in vojni veterani!
Tudi letos se spominjamo zgodovinsko pomembnega datuma ustanovitve Teritorialne obrambe Republike Slovenije, tiste oborožene sile, ki je skupaj z enotami takratne milice, civilne obrambe ter slovenskim narodom z orožjem v roki obranila plebiscitarno odločitev slovenskega naroda, da želimo živeti v samostojni, neodvisni in suvereni državi!
Spomnimo. TO je bila ustanovljena 20. novembra 1968 leta. V takratnih zapletenih mednarodnih razmerah je z novo doktrino splošne ljudske obrambe zgodovina republikam ponudila priložnost za lastno organiziranost na obrambnem področju in v Sloveniji je bila ta priložnost najbolje izkoriščena. Bila je to priložnost oblikovati slovensko obrambno silo, ki jo je Slovenija izgubila leta 1945. Od takrat se je slovenska TO razvijala in postala spoštovanja vredna obrambna sila, katere pripadnice in pripadniki so leta 1990 bili hrbtenica Narodne zaščite (MSNZ) in se leta 1991 zoperstavili takratni JLA in odločilno pripomogli dosegu končnega cilja-imeti lastno državo.
Žal pa so v tej vojni nekateri pripadniki TO in milice izgubili svoja življenja. Darovali so svoja življenja, največ, kar so lahko in za te žrtve jim bodimo večno hvaležni!
Hvala vsem, ki ste TO ustvarjali skozi desetletja in poskrbeli, da smo se organizirano uprli takratni JLA, ki je bila politično zlorabljena in v naši osamosvojitveni vojni tudi vojaško poražena.
Spoštujmo svojo državo in ljubimo svojo domovino!
Naj ne bo nikoli pozabljeno!
Ladislav Lipič, predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo
Povzeto po www.zvvs.si

V soboto 26. oktobra 2024 se je v zunanjih prostorih gostišča »Pr’ Zagodu« v Idriji odvil množično, zlasti s strani mladih obiskan dogodek na katerem so organizatorji udeležencem, zlasti mladim želeli predstaviti svojo dejavnost. To je bila prva tovrstna aktivnost in je za vse sodelujoče organizacije predstavljal svojevrsten izziv.
Dogodek, katerega nosilec je bilo Območno združenje Slovenskih častnikov Idrija Cerkno je bil posvečen deseti obletnici odkritja spominskega obeležja padcu zavezniškega letala Liberator v Dolah.
Na sobotni aktivnosti so članice in člani OZ VVS Idrija Cerkno, katerim se je pridružil tudi podpredsednik Zveze veteranov vojne za Slovenije Jožko Člekovič, na svoji stojnici predstavili svoje veteranske simbole – prapor in logotip, veteranske uniforme ter brošure in knjige, ki so jih izdali v preteklih letih. Dejavnost združenja pa so prikazali s projekcijo dokumentarnega filma »Naj ne bo pozabljeno«, katerega so pripravili ob 20 letnici svojega delovanja.
Poleg vojnih veteranov so na dogodku sodelovali še: OZ SČ Idrija Cerkno, Letalski –modelarski klub Srebrna krila Idrija, taborniki RAJ iz Cerknega, Vojni muzej Ivan Rudolf iz Črnega Vrha, Strelski klub Idrija in Društvo za športno in praktično streljanje Idrija. To priča, da je zamisel tokratnega dogodka dobro obrodila in je v skupni aktivnosti povezala večino veteranskih in domoljubnih organizacij, društev tehnične kulture, strelskih društev in tabornikov. S tem je bil storjen začetni korak sodelovanja pri pripravi podobnih projektov v še večjem obsegu.
Potek dogodka je bil pester. Začel se je z delavnico priprave toplega obroka v vojaški terenski kuhinji, katero je vodilo OZSČ. V kuhinji pripravljen golaž je bil nato vsem udeležencem aktivnosti na voljo tudi za pokušino – malico.
Iniciator dogodka Miran Wahl je s priložnostno razstavo predstavil obeležje »Liberator« ter njegovo zgodovinsko ozadje. Ivan Rudolf iz vojnega muzeja je koval podkvice in s tem predstavil delovanje vojaške kovačije iz I. svetovne vojne.
Člani kluba Srebrna krila so pripravili razstavo svojih letalskih maket. Nekateri od modelov in droni so tudi poleteli, kar je vzbudilo veliko zanimanje udeležencev.
Člani Strelskega kluba Idrija so pripravili preizkus strelskih veščin s športnim zračnim orožjem.
Društvo za športno in praktično streljanje pa je predstavilo športno in lovsko orožje s poudarkom na varnem rokovanju z orožjem, njegovem varnem hranjenju in prenašanju.
Po pokušnji golaža pripravljenega v terenski kuhinji, ki je sodeč po izpraznjenih krožnikih, udeležencem dobro teknil, so predstavniki sodelujočih organizacij v svojih nagovorih prisotnim predstavili svojo dejavnost. V imenu veteranskih organizacij pa jih je nagovoril podpredsednik ZVVS Jožko Člekovič.
Zadovoljni z množičnim obiskom, novimi spoznanji in z dogovorom za nadaljnje tovrstno sodelovanje, so organizatorji v poznih popoldanskih urah dogodek zaključili.

Kot prejšnja leta, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Idrija Cerkno tudi letos vabi na domoznansko ekskurzijo, ki se bo zaključila s prijetnim in zabavnim martinovanjem.
Dogodek se bo odvil v soboto, 23.11.2024.

K prijavi vas vabijo z NASLEDNJIM PROGRAMOM:
Odhodi avtobusa:
13.45 Cerkno
14.05 Spodnja Idrija
14.15 Idrija
14.30 Godovič
14.40 Črni vrh

Potek dogodka:
14.45 Črni Vrh: ogled vojnega muzeja pri Ivanu Rudolf (ogled, WC in osvežitev).
16.30 Lokavec: ogled zanimivosti (Razstava osamosvojitvene vojne – Angel Vidmar,
predsednik društva veteranov SEVER Severne Primorske).
17.30 Odhod v Brje: Turistična kmetija Birsa Brje.
18.00 Martinova večerja. Pijača všteta: vino belo in rdeče, radenska, jabolčni sok in kava
Po večerji sledi zabava s plesom
23.00 Odhod proti domu (obvezen prihod v Cerkno do 2.00)

Za glasbeno spremljavo, za ples, bo poskrbela živa glasba.

Strošek martinovanja: člani 35 eur na osebo, nečlani 45 eur na osebo. Denar kot vedno poberemo na avtobusu.
Prijave sprejema: Miran Erjavec (051 689 158, erjavec.miran@gmail.com) do popolnitve sedežev (mali avtobus za 30 oseb), oziroma vključno do četrtka 21.11.2024.

Prosijo, da o martinovanju obvestite ter nanj povabite tudi spremljevalke in spremljevalce, prijatelje in znance ter člane ostalih veteranskih in domoljubnih organizacij.

Vljudno vabljeni, zanimivo in veselo bo!

Na dan spomina na mrtve smo se tudi predstavniki Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Idrija Cerkno udeležili komemoracij na grobiščih borcev in žrtev NOB v občinah Cerkno in Idrija.

S poklonom veteranskega prapora in položitvijo cvetja smo se spoštljivo poklonili njihovemu spominu.

Na komemoraciji ob partizanski grobnici na pokopališču v Cerknem je navzoče v priložnostnem nagovoru nagovoril vojni veteran 1991 in član OZ VVS Idrija Cerkno g. Franci Jezeršek.
V nadaljevanju njegov nagovor objavljamo v celoti.

Spoštovane tovarišice, spoštovani tovariši, spoštovane gospe in gospodje!

Na dan spomina na mrtve na dan »vseh svetih« je hotenje in obveza človeka, da se spominja z vso spoštljivostjo pokojnih, ki so nam utemeljevali našo sedanjost .
Vsako leto se na ta dan najdemo tu v Cerknem, kjer je v grobnici pokopanih preko 730 partizanov, talcev in žrtev vojnega nasilja.
Smrt nas razdružuje in združuje obenem. Zato bi moral biti ta dan predvsem namenjen združevanju in povezovanju nas vseh državljanov republike Slovenije in ne priložnost za prezentiranje revizije zgodovine, kot si nekateri prizadevajo. Zgodovina je časovno in v številkah neizprosna in brez čustev. Zgodovina so samo dejstva in z njimi moramo živeti, ker se jih ne da spremeniti.
Tudi Mlajših generacij ta del zgodovine ne zanima prav preveč, bolj jih skrbi prihodnost in to je tudi edino pravilno
Danes, se iz dneva v dan na tem modrem planetu vse bolj soočamo z nasiljem, terorizmom, vojnami in negotovostjo jutrišnjega dne, smo mi vsi dolžni, da aktivno ob vsaki priložnosti v javnosti protestiramo proti trpljenju, grozotam, ubijanju nedolžnih ljudi, otrok, mater, ki jih povzročajo nikoli pravične in poštene vojne, oboroženi spopadi in konflikti. Ne smemo ostati brezbrižni In moramo si po svojih močeh in svojem znanju prizadevati, da se v svet pošljejo sporočila da je potrebno narediti vse za ohranjanje miru in sožitja med ljudmi in narodi.
Spominjamo se vseh mrtvih tu v “partizanskem” Cerknem, v kraju, ki je v svoji zgodovini že neštetokrat dokazalo, da se samo z veliko predanostjo, znanjem, plemenitimi deli, človečnostjo in sodelovanjem vseh občanov lahko doseže mir in blaginja.
Cerkno in cerkljanska je bila kljub svoji odročnosti, vedno pojem naprednih idej in razvoja od industrije do turizma ter območje neukročene narave, ki je med NOB omogočila delovanje bolnice Franje.
Tako je bilo tudi leta 1990 in 1991, ko smo z veliko enotnostjo končno prišli do svoje države Slovenije in s tem uresničili tudi sanje večine pokojnih, ki počivajo tu v grobnici. Minilo je že 33 let od takrat.
V Cerknem so se med tem časom zamenjale generacije na vodilnih in odgovornih mestih, ki so vodile razvoj.
Izgleda pa, da kljub novim demokratičnim vrednotam in jasno začrtanega razvoja kraja; ohranjanja staleža predvsem mladih ter skrbi za starejše , ne uspemo obrniti Cerknemu v prid in bližnja prihodnost ni videti zelo svetla.
Ko bomo zapustili ta svet, ne bo pomembno koliko denarja bomo imeli, kdo vse nas je poznal, s kom smo bili… Pomembno bo samo to, kaj smo za ta kraj , za ta svet naredili. In vsak, ki nosi kakršnokoli funkcijo, pa naj bo to od člana ali predsednika (funkcionar) lokalne skupnosti na vasi ali društva in naprej, in višje, je dolžan delati za skupno dobro.

Spoštovane, spoštovani
zahvaljujem se vam, da ste prišli na ta kraj tihote, miru, spomina in opomina, predvsem pa na kraj pogovora s tistimi, ki jih ni več med nami. Mi pa vsak dan delajmo tako, da bodo oni ponosni na nas in bodo lahko rekli, da gre svet naprej tako, kot bi si oni želeli.
Slava vsem padlim – mir vsem žrtvam in pokojnim!

Tudi letos smo člani Območnega združenjem veteranov vojne za Slovenijo Idrija – Cerkno in Območnega združenja borcev za vrednote NOB Idrija – Cerkno v sodelovanju z nekaterimi krajani pripravili pohod po Idrijskih Krnicah, ki smo ga vsebinsko povezali s praznikoma, ki sta aktualna v teh dneh – dnevom spomina na mrtve in dnevom suverenosti.
Dan spomina na mrtve 1. novembra je priložnost za obisk obeležij, ki pričajo o žrtvah, tudi civilnih, v boju proti okupatorjem v času druge svetovne vojne. Tudi v času osamosvojitvene vojne so se na tem območju v juliju 1991 dobra dva tedna zadrževale enote teritorialne obrambe in bile deležne gostoljubja domačinov, a v tej vojni tu k sreči ni bilo človeških žrtev.
V obeh prej omenjenih vojnah so prebivalci teh krajev in tisti, ki jih je na to območje zanesla bojna pot, prispevali svoj delež h končnemu cilju – suverenosti Slovenije, ki jo od leta 2014 obeležujemo z državnim praznikom na dan 25. oktobra. Zato je ta praznik upravičeno tudi njihov.
Dvajset pohodnikov je prehodilo dobrih dvanajst kilometrov dolgo krožno pot od lovske koče na vrh Jelenka, nato mimo Hladnika, Rjavca in Kogeja do Pekla ter nato čez Rupo in Kal mimo Sedeja čez Grič nazaj do lovske koče.
Ob poti smo se seznanili z nekaterimi dogodki in pričevanji iz zgodovine teh krajev.
V prvem in zadnjem delu pohoda smo se srečali s ostanki vojaških objektov okrog vrha Jelenka in si ogledali podzemno skladišče streliva na Griču. Vse to so v letih pred drugo svetovno vojno, v času rapalske meje, zgradili Italijani, da so lahko tu postavili topove, usmerjene proti takratni kraljevini Jugoslaviji.
V spomin žrtvam med drugo svetovno vojno smo prižgali svečo in položil venček ali nagelj ob spominskih obeležjih trem ustreljenim članom družine Močnik pod Jelenkom, pobitim in sežganim petim domačinom in bolničarki pri Rjavcu, padlima aktivistoma pri Kogeju, padlemu rešitelju okrevališča v Peklu Pavletu Tušarju, pobitim šestim ranjencem na Rupi, sanitetni postaji št. 2 in okrevališču št. 2 Bolnice Pavla v Peklu ter dvema mučenima in obglavljenima partizanoma pri Sedeju. Tudi tokrat je z nami pri Hladniku delil svoje spomine Janez Kenda, ki je tisto kruto obdobje doživljal še kot otrok. Na poti pa smo drobce v mozaik spominov dodali še nekateri udeleženci in drugi domačini.
Od središča Krnic preko Kala do lovske koče smo prehodili tudi del območja, kjer so se med osamosvojitveno vojno od 4. do 20. julija leta 1991 zadrževale enote teritorialne obrambe občine Idrija v pripravljenosti, da bi bojno delovale v primeru prodora nasprotnika na to ozemlje. K sreči se je vojna zaključila hitro in tako lahko sedaj obujamo le lepe spomine na obdobje, ki smo ga preživeli sicer v negotovosti in napetosti, ampak tudi v tovariškem vzdušju in prijaznih odnosih z domačini.
Na celi poti smo lahko z zadovoljstvom ugotavljali, da vas živi, gospodarsko napreduje in se pomlajuje, da je lepo urejena in da postaja vedno bolj znana po svojih posebnih izdelkih in storitvah. Kolikor smo na poti srečali krajanov, so nas vsi lepo sprejeli.
V lovski koči so nas prijatelji lovci in veterani pričakali s toplim zavetjem in okrepčilom, za kar se jim najlepše zahvaljujemo. Pozdravit nas je prišel tudi predsednik krajevne skupnosti Krnice – Masore Sebastjan Kavčič.
V teh pogojih smo lahko še nekaj časa ostali ob prijetnem druženju. Osrednji del tega je bil nagovor nekdanjega predsednika in še sedaj enega najbolj aktivnih članov Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo, Marijana Platiše, tudi častnega občana občine Cerkno.
V povezavi z nedavnim praznovanjem dneva suverenosti je podal je zgodovinski prikaz poti do suverenosti slovenske države, ki se je zaključila z odhodom zadnjega vojaka JLA s slovenskega ozemlja 25.10.1991.
Opozoril pa je na sodobna dogajanja v svetu, ki ogrožajo suverenost številnih držav, lahko tudi naše. Nenasitni kapital, veliki orožarski trusti, ki obvladujejo politiko in celotno demokracijo, povzroča prisvajanje tujih ozemelj in bogastev tako z vojaško, kot tudi s finančno močjo. Zaključil je z mislijo:
“Zato naj nas dan suverenosti ne opozarja samo na to, da imamo lastno državo , ampak tudi na spoštovanje demokracije, človekovih pravic in svoboščin ter človečnosti, kar je cilj vsake dejanske suverenosti in na to, da jo moramo, v sedanjem globaliziranem svetu, negovati še bolj zavzeto, kot smo jo varovali kadar koli prej v naši burni zgodovini”.
Razšli smo se z občutkom, da smo preživeli lep dan, poln novih spoznanj in tudi izzivov za razmisleke. Tudi o tem, kaj bi se človeštvo lahko naučilo iz zgodovine, a se ne.
Tudi tokrat smo bili enotnega mnenja, da bomo pohod v takšni ali podobni obliki ponovili. Prihodnje leto že petič.

Vlado Sedej