V nedeljo 13. septembra smo člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Idrija – Cerkno izpeljali že 11. srečanje in pohod pripadnikov nekdanjega 120. jurišnega odreda TO Idrija. S tem smo se vključili tudi v obeleževanje 35. obletnice samostojnosti Slovenije.
Celodnevni dogodek od 8. ure zjutraj do 18. ure zvečer je bil sestavljen iz pohoda od Godoviča do Idrije, spominske prireditve na domačiji na Pesku in iz obiska še drugih domačij, na katerih so teritorialci dobili zatočišče med osamosvojitveno vojno v času od 28. junija do 3. julija 1991.
Pohod je potekal v veliki meri po območju in po poteh, kjer se je odred premikal in zadrževal v obdobju največje napetosti v prvih dneh agresije JLA. To je obenem območje, ki je zaradi prepleta lepih razgledov ter naravne in zgodovinske dediščine, eno najlepših in najzanimivejših v okolici Idrije.
Enaindvajset pohodnikov so na pestro zgodovino teh krajev spominjale sledi naselbine iz železne dobe na Jelenšku nad Godovičem, 220 milijonov let stare dinozavrove stopinje pri domačiji na Pesku, ostanki objektov iz časa rapalske meje, obeležje decembra leta 1944 padlega zavezniškega bombnika Liberator B-24 pri Dolah, spomenik 47 padlim partizanom na Mrutnem vrhu, predvsem pa še živi spomini nekdanjih teritorialcev in domačinov na dogajanje med vojno.
Tako kot med vojno, so nas domačini na Pesku, na Režišeh, pri Cigaletu in pri Svetletu tudi tokrat sprejeli prijazno in gostoljubno. Del poti nas je spremljal domačin zgodovinar Dejan Hvala, ki nam je predstavil zgodbo Liberatorja, dogodke na Gorah med drugo vojno in sedanjo aktivnost Športnega društva Aktiv Gore – Dole, ki spodbuja obiskovanje njim bližnjih vrhov Marutnega vrha, Kovka in Zagodovega vrha.
Idealno vreme je omogočilo zelo lepe razglede s skoraj celotne poti, predvsem pa z Jelenška, z Veharš, s poti čez Kočno, z Gor in z Marutnega vrha.
Na domačiji na Pesku, kjer se je odred zadrževal od 29. junija do 1. julija 1991, so se pohodnikom pridružili tudi drugi veterani in še nekateri zainteresirani obiskovalci.
Prisotne sta pozdravila predsednik Območnega združenja Jurij Kavčič in gospodar Roman Žust.
Skupno čez 40 udeležencev je na spominski svečanosti pozorno prisluhnilo spominom na obdobje osamosvojitvene vojne, povezanim s tem območjem.
Nekdanji poveljnik odreda Vlado Sedej je povzel celotno bojno pot odreda v času od njegovega nastanka leta 1984 do konca vojnih aktivnosti.
Nekdanji namestnik poveljnika odreda Franc Jezeršek pa je predstavil svoj pogled na tedanjo pripravljenost in zavest pripadnikov, ki bi bila potrebna tudi v današnjem času. Med drugim je dejal: “Prav v tem je bila naša moč – znali smo stopiti skupaj, poiskati rešitev in narediti tisto, kar je bilo potrebno. Morda nismo vedno imeli vseh odgovorov in najboljše opreme, imeli pa smo nekaj še pomembnejšega – pogum, medsebojno zaupanje, iznajdljivost in voljo, da branimo svojo domovino…”
Na svečanosti je bilo prvič podrobneje predstavljeno delovanje tako imenovane intervencijske skupine, ki je bila kot najbolj udarni del odreda sestavljena iz osmih mladih prostovoljcev na Gorah 2. junija 1991. V pričakovanju prodora tankov z Vrhnike so bili poslani pred Godovič. Ko pa je ta nevarnost minila, so ostali skupaj do konca, tudi takrat, ko so ostali pripadniki odreda lahko šli na dopust. Zapisane spomine odsotnega komandirja te skupine Igorja Grošlja je prebral član skupine Marko Bolčina, ki je dodal še svoj pogled in anekdoto s psom, ki je samoiniciativno raztrgal jugoslovansko zastavo.
V nadaljevanju smo prebrali zapisa Davida Bevka in Maše Pavšič s 15. natečaja, “Tudi pri nas je potekalo osamosvajanje Slovenije”, ki opisujeta pripovedi nekdanjih pripadnikov Jurišnega odreda. Ta natečaj, ki ga naše združenje izvaja vsako leto na vseh osnovnih šolah obeh občin, je eden zelo redkih v Sloveniji. Je pa pomemben način ohranjanja spomina na to obdobje in obenem dragocen vir informacij.
Prav na podlagi drugega zapisa smo tokrat našli pot do nekaterih oseb, ki so nas med vojno pomembno podpirale, kasneje pa je njihova vloga ostala pozabljena. Območno združenje je zato ob tej priložnosti podelilo zahvalno listino Romanu Albrehtu, enemu od voznikov avtobusov, ki nas je med vojno prevažali. Na enak način se je spomnilo tudi prometnika takratnega podjetja Integral Mirka Vidmarja, ki je takrat avtobuse razporejal, pogosto tudi s sodelovanjem svoje žene Jožice.
Svečano obeležje ob 35. jubileju države Slovenije in prazniku Primorske sta prireditvi dali obe himni, Zdravljica na začetku in Vstala Primorska ob zaključku prireditve.
Udeležencem celotnega pohoda ali le druženje na Pesku je ta dan ostal v zelo lepem spominu. Obiskali smo izredno lepe kraje, izvedeli veliko novega in se prijetno počutili v dobri družbi.
Tekst: Vladimir Sedej
Foto: Rako Gnezda, Marta Jordan