Leta 1991 smo od državne suverenosti veliko pričakovali. Živeli smo z upanjem, da bo nova državna oblast, kot najvišja neomajna in neodvisna tako navzven, kot navznoter uresničevala vsa v Ustavo zapisana načela. Pričakovanja so bila upravičena, saj nas je priznala mednarodna skupnost, imeli smo ozemeljsko celovitost kot neodvisni subjekt mednarodnega prava in izvoljena oblast je imela priložnost voditi kot neodvisno, samostojno in suvereno državo Slovenijo.
Resničnost je žal drugačna. Govoriti moramo o zunanji in notranji suverenosti. Ko govorimo o notranji suverenosti, se premalo ali sploh ne zavedamo, kaj se je zgodilo in kaj se danes dogaja z našo ekonomsko suverenostjo. Privatizacija družbenega premoženja in njena razprodaja, razprodaja in uničenje slovenskih evropsko in svetovno uveljavljenih blagovnih znamk, razne afere kot je TEŠ 6, prodaja naravnih virov vključno z dajanjem v najem zemlje tujim lastnikom in še bi lahko naštevali.
Sedaj, ko je državna »srebrnina in zlatnina« razprodana, se je bilo potrebno »prisesati« na državne jasli in ob vsaki najmanjši krizi opazujemo in poslušamo predstavnike kapitala, kako prosijo državo za pomoč, sicer bodo že čez nekaj dni propadli. Temu sledi izsiljevanje vlade s strani družbenih skupin na vseh ravneh družbe. Nestrpneži vseh barv s pridom prevzemajo oziroma izrabljajo vse postopke in razmišljanja, značilna za politični ekstremizem, zmerna večina pa z nezanimanjem in celo strpnostjo tolerira vso njihovo početje. Pri tem se ne zavedajo, da bodo zaradi tako popustljivega odnosa ti nestrpneži, kdaj kasneje načrtno uničili temelje družbene tolerantnosti in tako prispevali nadaljnji razprodaji suverenosti.
Razmere v našem okolju so zaskrbljujoče in že načenjajo našo zunanjo suverenost. Države v našem bližnjem okolju tekmujejo v ustvarjanju vojaške premoči, ob tem pa naši vzhodni sosedje še vedno razmišljajo o popravi zgodovinskih krivic in razkazujejo stare in nove zemljevide celo v Bruslju, kjer brez kritične misli sprejemajo vse, kar nestrpneži položijo na parlamentarne klopi. Naši zahodni in severni sosedje pa sprenevedajoče enačijo antifašizem s terorizmom in po nekaj letih nadaljujejo mazaške akcije na slovenskih napisih in spomenikih. Edino, kar lahko rečemo je, da v tem »sodobnem času«, ko je svetovna politika doživela moralni bankrot in postala prostor nezaslišanih laži, ne bo nobeno presenečenje, ko bo ogrožena tudi naša zunanja suverenost.
Zato vojni veterani, združeni v Zvezi veteranov vojne za Slovenijo in Zvezi policijskih veteranskih društev SEVER ponovno opozarjamo na potrebo po krepitvi tako notranje kot tudi zunanje suverenosti. V nasprotnem primeru bo politična radikalizacija in politična normalizacija ekstremizma počasi in nevidno povzročila notranjo politično nestabilnost, ki bo omajala ne le notranjo, temveč tudi zunanjo suverenost države na mednarodni ravni.
Naj bo letošnji Dan suverenosti praznik, ki ne bo samo nas vojne veterane spomnil na dneve enotnosti slovenskega naroda v vojni za samostojno, neodvisno in suvereno Republiko Slovenijo, in, ko je zadnji vojak tuje sovražne vojske zapustil slovensko ozemlje, temveč, da bo spomnil tudi današnje oblastnike in politike, ki so vabljeni na proslavo ob Dnevu suverenosti v Medvode.

Ladislav Lipič, predsednik ZVVS
Tomaž Čas, predsednik ZPVD SEVER

Izjava povzeta po:www,zvvs.si

“Bil sem član predsedstva SFRJ, eno leto tudi predsednik predsedstva SFR Jugoslavije in tako vrhovni poveljnik Jugoslovanske Ljudske Armade. Tiste usodne noči sem po telefonu poklical generala Veljka Kadijevića, zveznega ministra za obrambo in v takratni situaciji dejanskega poveljnika oboroženih sil Jugoslavije… Sedemnajstkrat mi je odložil, pravzaprav jezno odvrgel slušalko, o mojem predlogu se niti pogovarjati ni hotel! Vztrajal sem! Osemnajstič je dvignil slušalko in me poslušal, dolgo me je poslušal… Danilo se je, ko sva se dogovorila. Dogovorila o takojšnjem koncu agresije nad Slovenijo in o mirnem umiku vse jugoslovanske vojske iz Slovenije…”
Tako mi je dr. Janez Drnovšek, predsednik slovenske vlade, v najinem pogovoru osebno zaupal svojo izkušnjo in njegov prispevek k prenehanju prelivanja krvi ter k miru v Sloveniji in svobodi samostojnega slovenskega naroda v svobodni samostojni državi Sloveniji!
Dr. Janez Drnovšek je s pametjo, z vztrajnostjo in z učinkovito diplomatsko besedo dosegel umik JLA iz Slovenije in tako ohranil marsikatero življenje slovenskih teritorialcev, miličnikov in civilistov ter obvaroval slovenska mesta in vasi pred napovedanimi sovražnimi bombardiranji.
Prav je, da se ob prazniku, Dnevu suverenosti, s hvaležnostjo spomnimo tudi na tega enkratnega modrega moža, ki se je žal mnogo prezgodaj poslovil od nas! Slava In čast spominu dr. Janeza Drnovška!
Povzeto po zapisu na Fb: Marko Klinc

Veterani iz Območnega združenja Idrija Cerkno so bili v soboto 18.10.2025 gostitelji tradicionalnega srečanja predsedstev OZ VVS Idrija Cerkno, Logatec ter OZ VVS Vrhnika Borovnica.
Preko dvajset udeležencev iz sosednjih veteranskih združenj se je v jutranjih urah zbralo v Godoviču. Po jutranji kavi jih je pozdravil predsednik Idrijskih veteranov Jurij Kavčič ter jim zaželel dobrodošlico na tradicionalnem srečanju.
Nato so se povzpeli na gozdnato pobočje nad Godovičem. Ivan Rudolf, dober poznavalec polpretekle zgodovine, zbiralec in lastnik Vojnega muzeja v Črnem Vrhu nad Idrijo, jih ob zanimivi razlagi takratnih dogajanj popeljal po ostalinah ozkotirne železnice iz 1. svetovne vojne, ki se v smeri iz Logatca do Godoviča, Črnega Vrha do Male Lazne ter odcepa iz Godoviča do Idrije, razprostirajo po pobočjih nad Godovičem. Ogledali so si tudi ostaline tunela širokotirne železnice, ki naj bi po načrtih Avstrijskih načrtovalcev povezala Logatec z Vipavsko dolino. Dela na izgradnji proge so bila začeta, vendar ta zaradi izida vojne na bojišču niso bila nikoli dokončana. Za marsikaterega udeleženca je bilo to povsem novo vedenje o dogajanju v zaledju takratne Soške fronte.
Po končanem ogledu so se obiskovalci odpeljali v Črni Vrh, kjer so si ogledali eksponate, ki jih Ivan Rudolf hrani v svojem lepo urejenem Vojnem muzeju. Največ pozornosti je vzbudil pogonski motor s pomočjo katerega so vozili vagončke po ozkotirni železnici imenovani »Feletban«. Mnogi od njih so se odločili tudi za nakup zanimive knjige »Črni Vrh pod Avstro-Ogrsko«, v kateri si bodo lahko o videnem in slišanem prebrali več zanimivih člankov.
Po okusnem kosilu na turistični kmetiji »Pr Mark«, so se udeleženci seznanili z aktivnostmi veteranskih organizacij v sosednjih občinah, o katerih so spregovorili predsedniki območnih združenj, se pogovorili o njihovem nadaljnjem sodelovanju ter se zadržali na prijateljskem druženju.

Pred dnevom spomina na mrtve in v počastitev dneva suverenosti, Združenje borcev za vrednote NOB Idrija – Cerkno, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Idrija – Cerkno, Območno združenje slovenskih častnikov Idrija – Cerkno, Lovska družina Jelenk Spodnja Idrija in Krajevna skupnost Krnice – Masore
vabijo na pohod po Idrijskih Krnicah.
Pohod bo potekal v nedeljo, 26. oktobra 2025.
Pohod po Idrijskih Krnicah pred dnevom spomina na mrtve in ob dnevu suverenosti, je bil doslej izpeljan v zadnjih letih že štirikrat. Zaradi dobrega odziva udeležencev postaja tradicionalen. Širi se tudi krog organizatorjev.

Program: Izhodišče pohoda bo pri Lovski koči pod Jelenkom ob 8:00 uri. Priporočamo, da se zaradi omejenega prostora za parkiranje dogovorimo za skupne prevoze z avtomobili iz Spodnje Idrije. V ta namen se zberemo na parkirišču Rotomatike med 7:30 in 7:45 uro.
Pohod bo potekal izpred Lovske koče na vrh Jelenka, mimo Hladnika in Erjavca, h Kogeju, v Pekel, do spomenika na Rajdi, čez Kal do Sedeja, nato na ogled notranjosti italijanskega bunkerja na Griču in nazaj v Lovsko kočo. Pot nas bo vodila mimo spominskih obeležij žrtvam med drugo svetovno vojno, deloma pa tudi po območju, kjer so med osamosvojitveno vojno delovale enote Teritorialne obrambe občine Idrija. V odvisnosti od vremenskih razmer in želja udeležencev so možna manjša odstopanja od predvidene trase. Hoje bo za 4 do 5 ur, postankov pa za 2 do 3 ure.
Ob zaključku pohoda bo v koči ob 16. uri krajša slovesnost v počastitev dneva suverenosti 25. oktobra in v spomin na prizadevanja, boje ter žrtve, ki so bile potrebne zanjo.
Za malico in pijačo po poti poskrbi vsak sam iz nahrbtnika, v koči pa nas bo čakalo toplo okrepčilo. Prispevek za topel obrok s pijačo je 10 EUR.
Udeležba je na lastno odgovornost.
Prijave (zaradi števila obrokov) čimprej, najkasneje do petka 24.10.2025 do 14. ure. Naslov za prijave ter informacije je Vlado Sedej, telefon: 041 360 840, e-naslov: vlado.sedej@gmail.com.
V primeru slabega vremena bo pohod prilagojen razmeram ali odložen na 7.11.2025 ali odpovedan. Udeleženci, ki bodo prijavljeni, bodo o tem obveščeni najkasneje do sobote do 12. ure.
Lepo vabljeni.

Lepa skupina pohodnikov iz različnih krajev, se je v nedelja 12.10.2025, v organizaciji Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Idrija Cerkno zbrala pred Cerkljanskim muzejem, od koder jih je Vlado Sedej, vojni veteran in prekaljen planinski vodnik, popeljal na pohod po spominski »Poti Partizanskih smučin«. Veterani ta pohod uvrščajo v sklop tradicionalnih pohodov po poteh enot Teritorialne obrambe Idrija, s katerim ohranjajo spomin na delovanje enot Teritorialne obrambe Idrija v osamosvojitveni vojni na Cerkljanskem, letos pa so ga združili še z ohranjanjem spomina na dogodek iz časa NOB.
Spominska pot, ki pohodnike vodi po obronkih cerkljanske kotline, po smeri proge takratnega patruljnega teka, je na razglednih in spominskih točkah opremljena z ličnimi informativnimi tablami z najzanimivejšimi podatki o partizanskih smučarskih tekmah. Vlado Sedej in Franci Ferjančič pa sta z ustno razlago ta dogajanja, ter druge zanimivosti, ki so jih na poti opazili, še dodatno pojasnila. Povzpeli so se tudi cerkvice Sv. Jošta nad Trebenčami, od koder je bil ob lepem vremenu, brez značilne cerkljanske megle, lep razgled na Cerkljansko kotlino, nato pot nadaljevali nad vasjo Trebenče ter se preko Brc vrnili v Cerkno in na Zavreh, kraju kjer je potekalo tekmovanje v veleslalomu in v smučarskih skokih, zaključili spominjanje na prve organizirane partizanske smučarske tekme v Cerknem.
Številčna skupina ljubiteljev strelstva, med katerimi so bili poleg vojnih veteranov, častnikov in veteranov društva Sever tudi cerkljanski taborniki, se je na strelišču Lajše nad Cerknim zbrala na strelskem urjenju z različnimi kratkocevnimi orožji, predvsem s pištolami in revolverji. Lajše se nahajajo v širšem območju Kladja, kjer so v osamosvojitveni vojni za Slovenijo pripadniki cerkljanske čete Teritorialne obrambe Idrija varovali cestno barikado ter nadzirali promet in preprečevali morebitne premike JLA na komunikaciji Škofja Loka – Cerkno.
Potek strelskega urjenja so pripravili člani Območnega združenja slovenskih častnikov Idrija Cerkno, pod vodstvom predsednika Braneta Tušarja in sekretarja Matevža Rijavca. Združenje poleg svojih članov in vojnih veteranov, na povsem prostovoljni bazi vzdržuje stik tudi z mlajšimi občani, zlasti s taborniki Roda aragonitnih ježkov iz Cerknega, ki jih zanimajo strelske veščine. S tovrstnimi aktivnostmi delno zapolnjujejo veliko vrzel, ki je v državi nastala s popolno opustitvijo obrambno varnostnih vsebin v šolskem sistemu ter z opustitvijo obveznega služenja vojaškega roka. S strelskimi urjenji in podobnimi oblikami pridobivanja vojaških veščin jim skuša na zanimiv in nevsiljiv način prikazati pomen obrambno varnostnega delovanja ter osnovnih vojaških veščin.
Po končanih aktivnostih so se pohodniki in strelci zbrali v Cerknem, kjer so si v gostilni Pr’ Štruklu ogledali priložnostno fotografsko razstavo  OZ VVS o delovanju cerkljanske čete in četrte čete Jurišnega odreda četne sestave Teritorialne obrambe Idrija, ki sta v osamosvojitveni vojni za Slovenijo pod poveljstvom Dušana Obida in Marka Mlakarja delovali na Cerkljanskem. O tem in o dosedanjih druženjih ljubiteljev strelstva in pohodništva, ki poteka v sklopu ohranjanja spominov na tista usodna dogajanja, je udeležencem spregovoril Marijan Platiše.
Po končanih dogodkih so se pohodniki in strelci zbrali na skupni malici, kjer so si ob prijetnem druženju izmenjali spomine ter mnenja in vtise o dopoldanskem dogajanju.

Foto: M.Jordan, J.Erjavec, C.Mlakar, V. Sedej, B. Podgornik