Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Idrija – Cerkno je v nedeljo, 7. septembra 2025 ob sodelovanju članov Planinskega društva Idrija izpeljalo še en pohod in srečanje v okviru programa ohranjanja spomina na delovanje enot Teritorialne obrambe Idrija (TO) v času osamosvojitvene vojne v juniju in juliju leta 1991.
Skupina nekaj več kot tridesetih pohodnikov je od domačije pri Zgornjem Žgavcu do svojega cilja na Brkovniku ubrala nekoliko daljšo pot mimo nekaterih zanimivosti, ki jih poleg lepe narave skriva to območje ob meji med idrijsko in ajdovsko občino. Z zanimanjem so prisluhnili pripovedim Marka Mikuža in Vlada Sedeja ob spomeniku na kraju nastanka besedila primorske himne Vstajenje Primorske, ob znamenju pri domačiji Zavrh, pri ruskem in grškem grobu. Razgled s stolpa na Špičastem vrhu je kljub delno oblačnemu vremenu segal od morja do Triglava.
Na prostrani senožeti nad Zadlogom, blizu domačije na Brkovniku jim je veteran vojne za Slovenijo Hubert Kavčič iz prve roke nazorno predstavil takratne bojne položaje na tem območju, naloge enote, dogodke ter vzdušje med teritorialci. To je bilo v nekaterih trenutkih še vedno napeto kljub temu, da se je vojno stanje že zaključevalo.
Na domačiji so pohodnike pričakali še drugi udeleženci srečanja, ki so se pripeljali z avtomobili ali prišli sami po drugih poteh. Še posebej pa je celoten dogodek počastilo deset pevcev moškega pevskega zbora Pobje pod vodstvom zborovodkinje Veronike Škedelj. V okviru spominske prireditve je zbor s slovensko in primorsko himno ter dvema domoljubnima pesmima izpričal svojo vrhunsko kvaliteto.
Po krajšem počitku, okrepčilu in ogledu priložnostne razstave fotografij iz časa osamosvojitvene vojne je vse udeležence srečanja pozdravil Jurij Kavčič, predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Idrija – Cerkno. V nadaljevanju sta Vlado Sedej in Hubert Kavčič obudila spomine na tukajšnja dogajanja v času vojne.
Med osamosvojitveno vojno sta se v času od 9.7. do 20.7.1991 na tem območju zvrstili dve manjši enoti teritorialcev.
V prvem tednu (9. do 14.7.1991) je bil to samostojni vod za ognjeno podporo iz jurišnega odreda četne sestave. Ta je nastal med vojno iz pripadnikov partizanskega bataljona, ki je bil prej v rezervi JLA. Večinoma so bili to fantje in možje s črnovrškega območja,
V drugem tednu (14. do 20.7.1991) pa jih je na položajih zamenjal del voda za ognjeno podporo iz 120. jurišnega odreda vodne sestave, ki je deloval v okviru TO Idrija od leta 1984 dalje.
Na Brkovniku je bil položaj posadke z minometom 120 mm, ki je bil v prvih dneh vojne zaplenjen v skladišču JLA. Na domačiji Pri Kamplcu ob cesti iz Črnega vrha proti Ajdovščini pa je bila v pripravljenosti enota s protioklepnim orožjem.
Na obeh domačijah so bili teritorialci deležni gostoljubja domačih. Tega so kolikor mogoče vračali s pomočjo pri domačih opravilih, ki jih v času košnje ni zmanjkalo.
V nadaljevanju prireditve je Marijan Platiše predstavil javnosti manj znana dejstva o tem, kako so od jeseni 1990 v strogi tajnosti potekale priprave na oborožen odpor proti morebitnem posredovanju JLA. Majhna skupina zaupanja vrednih pripadnikov teritorialne obrambe in takratne ljudske milice je v okviru vseslovenske Manevrske strukture narodne zaščite (MSNZ) izpeljala tudi na Idrijskem in Cerkljanskem vse potrebne ukrepe, da so bile v juniju 1991 naše obrambne sile pripravljene na odpor. Poudaril je, da so TO na Idrijskem in Cerkljanskem med osamosvojitveno vojno sestavljali in vodili v glavnem isti pripadniki, kot v daljšem obdobju pred njo. Da torej ni šlo za neko novo TO, ki bi nastala v letu ali dveh v času zaostrovanja razmer v Jugoslaviji, ampak za organizirano silo, ki se je razvijala od njenih začetkov leta 1968 dalje in je taka tudi opravila svoje naloge, ko je bilo to potrebno.
Ob koncu prireditve se je predsednik združenja zahvalil vsem organizatorjem, nastopajočim in udeležencem pohoda ter srečanja, še posebej pa za gostoljubje sedanjemu gospodarju na Brkovniku Janku Bezeljaku, ki je dogodkom v času vojne prisostvoval kot trinajstleten fant.
Udeležencem pohoda in srečanja je ostal lep spomin na druženje v prijetnem, sproščenem vzdušju, k čemur je veliko prispevalo tudi lepo, ravno prav toplo, vreme.

Tekst: Vlado Sedej

Fotogalerija:
Avtorji fotografij: Rajko Gnezda, Marta Jordan, Zoran More, Katarina Sedej in Vlado Sedej

Državni praznik, dan priključitve Primorske k matični domovini praznujemo v spomin na 15. september 1947, ko je začela veljati pariška mirovna pogodba. Po njej je bil večji del Primorske in del Istre priključen Sloveniji. Praznik letos prvič poteka pod novim imenom, saj je Državni zbor oktobra lani besedo »vrnitev« v imenu praznika zamenjal z besedo »priključitev«, da je to po novem praznik priključitve Primorske k matični domovini, in ne več praznik vrnitve Primorske k matični domovini.
Osrednja slovesnost ob prazniku je v nedeljo 14.9.2025 potekla v Ilirski Bistrici. Pripravila jo je Občina Ilirska Bistrica v sodelovanju Združenja borcev za vrednote NOB Ilirska Bistrica in ob podpori ostalih primorskih občin.

Na proslavi se je zbralo okoli 2500 obiskovalcev, med njimi številni predstavniki političnega in družbenega življenja države in sosednjih občin. Svečanosti so se udeležili tudi praporščaki in predstavniki veteranskih in domoljubnih organizacij, med njimi tudi delegaciji OZ VVS in OZ ZSČ Idrija Cerkno.

Slavnostna govornica na osrednji prireditvi ob prazniku priključitve Primorske k matični domovini je bila predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar. »Narod brez svobode je kot ptica brez peruti,« je dejala v uvodu ter dodala, da je ponovna priključitev Primorske eden najpomembnejših zgodovinskih trenutkov slovenskega naroda.
Režiserka Katja Pegan je prireditev zasnovala okoli dveh osrednjih tem, partizanov prekomorcev, katerim je posvečen tudi spomenik na Hribu svobode v Ilirski Bistrici in Dragotina Ketteje.
V bogatem in zanimivem kulturnem programu so nastopili: združeni pevski zbori Ilirske Bistrice ter pihalna orkestra iz Ilirske Bistrice in Kopra, dijaki iz Gimnazije Ilirka Bistrica, otroški zbor iz učencev vseh šol v občini ter primorski dramski ustvarjalci in glasbeniki Dragan Živadinov, Drago Mislej Mef, Rudi Bučar, Tadeja Fatur, Tjaša Fajdiga, Tinkara Kovač, Jure Počkaj in Gregor Ravnik. Spremljal jih je Orkester Slovenske vojske. Dragocen doprinos Slovenske vojske je bil tudi nastop Garde Slovenske vojske, ki je s »show« koreografijo rokovanja z orožjem prikazala svojo vrhunsko usposobljenost.

Ob osrednjem Primorskem državnem prazniku-priključitvi Primorske k matični domovini, Primorkam in Primorcem ter vsem Slovenkam in Slovencem iskreno čestitamo!

V soboto, 30. avgusta 2025, je potekal že 42. pohod po poteh prenosa ranjencev iz bolnic Franja in Pavla, ob tem pa tudi srečanje osebja, ranjencev ter prijateljev SVPB Pavla in Franja. Glavni organizator Združenje borcev za vrednote NOB Idrija – Cerkno je skupaj s številnimi soorganizatorji z veliko zavzetostjo poskrbel, da je celoten program treh pohodov in treh slovesnosti potekal usklajeno, brez težav in varno.
V okviru programa smo člani Planinskega društva Idrija vodili pohod po poti prenosa ranjencev od Želina do Vojskega.
Zelo slaba vremenska napoved je marsikoga odvrnila od prijave za pohod in nato še skrčila število pohodnikov s prijavljenih več kot 50 na 40. Vendar je obveljal rek, da sreča spremlja pogumne. Uspešno smo odganjali dež in bili deležni vsaj nekaj lepih razgledov. Le čisto pri koncu poti so se dežne kaplje za krajši čas zgostile, kar pa je večja skupina prevedrila pri prijaznih domačinih na Vojščici, manjša pa pod svojimi dežniki in pelerinami.
Glavni vodja pohoda je bil Timotej Tušar, ki je bil deležen tudi javne zahvale na končni prireditvi. Pomagali smo mu še Silvij Močnik, Andrej Erjavec, Miri Bratuš, Andrej Lužnik in Vlado Sedej. Ob dobrohotnih opozorilih nekaterih pohodnikov smo uspeli po starosti in telesni pripravljenosti precej raznoliko druščino pripeljati do cilja v predvidenem času in dobre volje. Najstarejši pohodnik je bil 89 – letni Viktor Šen, najmlajši pa 11 – letni Gaber Carli.
Tudi letos smo se pohodniki odpravili z Želina čez Jagršče in Idrijske Krnice do Oblakovega vrha in na Vojščico. Že v začetku vzpona smo bili hvaležni domačim z bližnje kmetije, da so popravili del poti, ki je bil razmočen zaradi deževja v prejšnjih dneh.
Razgledi s poti tokrat zaradi oblačnosti niso bili tako bogati kot večino prejšnjih let, vendar dovolj dobri, da smo lahko zaznali vso razgibanost in pestrost naših krajev. Lepo je bilo videti lepo urejene hribovske domačije, skrbno obdelane njive in pokošene senožeti.
Postanke na poti smo združili s predstavitvami osnovnih podatkov o transportu ranjencev iz partizanskih bolnišnic Franja in Pavla na Notranjsko avgusta 1944, pa tudi z dogodki, na katere nas spominjajo obeležja ob poti in z drugimi zanimivostmi. Povsem upravičeno smo ta pohod vključili v program študijskega krožka Spoznajmo bogato dediščino okolice Idrije, ki ga izvajata Planinsko društvo Idrija in ICRA Idrija.
Večji del predstavitev je prispeval profesor Branko Kalan, nekatere pa tudi midva s podpolkovnikom Slovenske vojske Branetom Tušarjem. Na vseh obeležjih smo položili venčke.
Na Jagrščah smo se ustavili pred spomenikom, ki je posvečen Okrevališču št. 2 Bolnice Pavla, ki je delovalo na tem območju in bolničarju ter enajstim ranjencem, ki so jih Nemci zajeli in pobili med zadnjo ofenzivo v začetku aprila 1945. Branko Kalan je med svojo razlago tudi prebral pozdravni nagovor zdaj že dolgo pokojnega Franca Oblaka udeležencem enega od prvih pohodov. Še zmeraj aktualni nagovor nam je posredoval avtorjev sin Ermin, ki se v Jagrščah vedno pridruži pohodnikom.
Nad Jagrščami je ob cesti kapelica, ki so jo leta 1946 postavili domačini v spomin na vse sovaščane, ki so bili žrtve 2. svetovne vojne. Letos so jo lepo obnovili in to počastili na slovesnosti 5. septembra.
Pod kapelico nas je kažipot usmeril do točke z izjemno lepim razgledom proti severu. Tik pod to točko pa je dobro ohranjen, javnosti neznan manjši objekt. Še najbolj je podoben vojaški opazovalnici iz obdobja med obema vojnama. Kaj več o njem bodo do prihodnjega pohoda raziskali člani Zgodovinskega društva Rapalska meja in ga vnesli v svoj zemljevid objektov iz tistega časa.
Na prejšnjih pohodih smo si najbolj popoln razgled privoščili ob počitku na goličavi nad Kališem. Letos pa ga je povsem zakrila nizka oblačnost, zato smo hitro nadaljevali proti Rupi. Malo pred domačijo smo se ustavili ob preprostem lesenem križu, ki so ga postavili in ga vzdržujejo domačini. Na tem mestu so Nemci postrelili šest od ujetih enajstih ranjencev, katerih vsa imena so napisana na spomeniku na Jagrščah. Domačini so jih na tem mestu pokopali, kasneje pa so bili prenešeni na skupno grobišče v Cerknem.
Na Rajdi, kjer se cesta z Jagršč priključi cesti iz Spodnje Idrije čez Idrijske Krnice proti Oblakovemu vrhu, stoji osrednji spomenik partizanski saniteti na tem območju. Posvečen je sanitetni postaji št.2 za Slovensko Primorje in Okrevališču št.2 Bolnice Pavla v Peklu. Sanitetna postaja je delovala od aprila 1943 do kapitulacije Italije septembra tega leta pod domačijo Na Hribu. Od novembra dalje je delovala v hiši v Peklu pod Rupo, od začetka leta 1944 dalje kot Okrevališče št. 2 Bolnice Pavla. 15. junija so jo po izdaji Nemci napadli. Ranjenci in osebje so se skoraj vsi rešili in kasneje na novo uredili okrevališče pod Jagrščami. So se pa sovražniki kruto znesli nad ujeto bolničarko in domačini na bližnji kmetiji pri Erjavcu. Imena sedmih žrtev so napisana na spomeniku v Rajdi.
S tega mesta je tudi lep pogled na osrednji del Idrijskih Krnic s kulturno dvorano, cerkvico, nekdanjo šolo in lepo obdelanimi površinami, ki pripadajo velikim kmetijam, znanim po izdelavi domačih mlečnih in mesnih dobrot.
Tu je bilo tudi najlaže predstaviti delovanje enot teritorialne obrambe, ki so bile na tej planoti med vojno za osamosvojitev Slovenije leta 1991 nekaj dni pripravljene na morebitne spopade z enotami Jugoslovanske ljudske armade. Na sosednji Vojskarske planoti pa je takrat v strogi tajnosti deloval zbirni center za prebegle pripadnike JLA. Ker se je ta vojna končala hitro in brez žrtev, so na ta čas lahko ostali lepi spomini tako teritorialcem kot tudi domačinom, ki so nas takrat lepo sprejeli in podpirali.
Po okrepčilu z okusno joto in ocvirkovco smo od kulturne dvorane nadaljevali pot mimo Kenda, Boča, Krnčana, Hriba, Zavrha in pod Skutnico prišli do Stana, kjer se proti severu odcepi cesta v Šebrelje. Spomenik nad domačijo je posvečen več deset borcem IX. korpusa, ki so tu dne 22.7.1944 padli v celodnevnem spopadu v srečanju z bataljonom Heine iz Idrije in so s svojo žrtvijo omogočili varen premik glavnine korpusa s Cerkljanske proti Čepovanu.
V zvezi s prenosom ranjencev je zanimiv podatek v knjigi o Bolnici Pavla, da so 20 ranjencev iz tega spopada v približno dnevu in pol prepeljali in prenesli do pravkar postavljene nove Pavline postojanke Pod Hudim poljem in da so jih 5 od teh čez tri tedne priključili transportu proti Notranjski.
Od Stana smo nadaljevali nekaj časa po cesti, nato pa se mimo domačije Za Kalom spustili do Oblakovega vrha, kjer nas je pričakal kombi z okrepčilom in nekaj pohodnikov, ki so se do tu pripeljali z avtobusom.
Od tu pa smo do Vojščice lahko izbrali med običajno traso pohoda po cesti mimo Zatrepa in med nekdanjo kolovozno, sedaj traktorsko, potjo čez Ogalce. Po tej je dejansko potekal transport ranjencev med vojno, številni pohodi partizanskih enot med Cerkljansko in Trnovskim gozdom ter tudi nekaj prvih spominskih pohodov. Skoraj tri četrtine vseh pohodnikov se je odločilo za to pot in na koncu so ocenili, da je bila to kar dobrodošla sprememba. Ob poti, že precej blizu Ogalc, je našo pozornost pritegnila manjša skala z zelo lepo tektonsko gubo. Nič čudnega, saj smo se vzpenjali po robu znamenitega Idrijskeg preloma.
Obe skupini sta se ponovno srečali na slovesnosti pri grobišču na Vojščici, po zaključku te pa se odpeljali z avobusom v Dom krajanov in gasilcev na okrepčilo in osrednjo slovesnost. Tu smo se pomešali in družili tudi s pohodniki, ki so prišli iz Zadloga in iz Tihe doline ter z drugimi, ki so se na Vojsko pripeljali z vozili.
Obe svečanosti, ki smo se jih udeležili, sta bili na visokem kvalitetnem nivoju in prisrčni, tako kot je to običajno na Primorskem. Vsebinsko sta lepo dopolnjevali spoznanja, ki smo jih pridobili med pohodom. Tako o samem transportu ranjencev, kot tudi o velikem spopadu 1. aprila na Vojskem v času zadnje sovražne ofenzive. Za tem spopadom je ostalo grobišče na Vojščici, a tudi zmaga partizanov, ki je bila ključnega pomena za osvoboditev Slovenskega Primorja in za njegovo priključitev k Jugoslaviji. Brez tega bi Primorska ostala pod Italijo, od katere pa se gotovo ne bi mogla osamosvojiti. Predvsem pa je bilo glavno sporočilo to, da je ob vsej krutosti vojn in drugih težavah pomembno ohraniti človeškost in solidarnost ali z besedami slavnostne govornice Aste Vrečko, da nikoli ne smemo prenehati biti ljudje.

Tekst: Vlado Sedej

Fotografije: Miri Bratuš in Vlado Sedej

V soboto, 30.8.2025 je v organizaciji OZ ZZB za vrednote NOB Idrija Cerkno in soorganizatorjev, potekal tradicionalni, letos že 42 spominski pohod po poteh prenosa ranjencev iz partizanskih bolnišnic Franje in Pavle, na osvobojeno ozemlje na Notranjsko. To je spomin na največjo humanitarno akcijo v drugi svetovni vojni na naših tleh, ki se je odvijala avgusta leta 1944. Takratni pohod je bil dolg 140 kilometrov. Skupno so prenesli 95 ranjencev in bolnikov do osvobojenega ozemlja Loške Doline, kjer so jih z letališča Nadlesek z letali pripeljali na zdravljenje v Bari. Borci 31 divizije in dva bataljona Bazoviške brigade so skrbeli za varnost. Na Otlici se je zbralo več kot 3000 partizanov. Pri prenosu ranjencev je sodelovalo 1000 nosačev 31 divizije. Operacijo je vodil komandant 9 korpusa Lado Ambrožič-Novljan.

Kljub nekoliko slabšemu vremenu je bila udeležba številčna. Največja skupina pohodnikov se je na Vojsko podala iz Želina preko Jagršč in Oblakovega Vrha. Lepo število pohodnikov, med njimi tudi veterani vojne za Slovenijo Ajdovščina Vipava, je na Vojsko prišla iz Tihe doline na Predmeji. Dobra desetina pohodnikov pa je na Vojsko prišla iz smeri Zadloga. Veterani vojne za Slovenijo Idrija – Cerkno, ki so tudi med organizatorji pohoda, udeležbo na pohodu, poleg ohranjanja izročil NOB, posvečajo tudi spominu na delovanje Učne čete Teritorialne obrambe Idrija, ki je med osamosvojitveno vojno na Vojskem organizirala in vodila zbirni center za prebegle starešine JLA. Že dopoldne je na Hudem polju potekalo tradicionalno srečanje prijateljev Bolnic Franja in Pavla. Na spominski svečanosti, kjer so sodelovali mnogi praporščaki veteranskih in domoljubnih organizacij, so udeležence pozdravili predsednik Društva vojnih invalidov Severnoprimorske, predstavnik društva ANPI iz sosednje Italije in župan Občine Idrija.

Kot slavnostna govornica pa je navzoče nagovorila dr. Ljubica Jelušič, podpredsednica Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije in nekdanja ministrica za obrambo.
Svečanost se je nadaljevala s polaganjem vencev na spominsko obeležje bolnice Pavla in s priložnostnim kulturnim programom. Zaključila pa s primorsko himno, Vstajenje Primorske.

Ob partizanskem grobišču na Vojščici, kjer je pokopanih 305 borcev, so se s komemorativno svečanostjo poklonili spominu na partizane, ki so padli spomladi 1945, ko je tu divjala zadnja in najhujša sovražnikova ofenziva proti enotam IX. korpusa. S priložnostnim programom sta sestri Katica Del Bon in Irena Colja obudili spomin na tu pokopanega narodnega heroja Antona Šibelja – Stjenka.

Osrednja in dobro obiskana spominska svečanost pa je potekala v domu krajanov in gasilcev na Vojskem. Svečanosti so se, ob prisotnosti praporščakov veteranskih in domoljubnih organizacij pod poveljstvom Alfreda Preglja, udeležili tudi podpredsednica Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije dr. Ljubica Jelušič, župan občine Idrija Tomaž Vencelj, predsednica KS Vojsko  in ministrica za kulturo Republike Slovenija Asta Vrečko, ki je bila tudi slavnostna govornica.« Danes se poklanjamo pogumu, solidarnosti in človečnosti – vrednotam, ki so pred več kot 80 leti zasvetile v enem najtemnejših poglavij naše zgodovine. Avgusta 1944, sredi vojne, trpljenja in smrti, je skupina partizanskih borcev, z ramo ob rami, nosila ranjene tovariše iz bolnišnic Franja in Pavla, prek težkega terena, v nečloveških razmerah – proti življenju, proti upanju. Evakuirali so skoraj sto ranjencev. Gnala jih je ljubezen do človeka. V času, ko je bila smrt povsod okrog njih, so izbrali življenje. Danes je Franja simbol tega duha. Simbol naroda, ki ni klecnil. Zato nas je toliko bolj prizadelo, ko je narava pred dvema letoma prizadela tudi njo. A obnova je v teku. Ker gre za zgodbo, ki jo moramo prenesti naprej – našim otrokom, vnukom in vsem, ki bodo prišli za nami«., je poudarila ministrica. Nato pa se je dotaknila aktualnih razmer in poudarila, da »V teh spominih ne moremo prezreti trpljenja, ki se dogaja danes. Pogled nam uhaja v Gazo, kjer ljudje znova iščejo zavetje, kjer zdravniki znova rešujejo življenja pod bombami. Znova gledamo svet, ki pozablja, kako dragoceno je človeško življenje. Zgodovina nas uči, da je pomembno, da smo v ključnih trenutkih na pravi strani zgodovine. Na strani človeka, na strani pravice in na strani humanosti. Zato smo v Sloveniji tudi danes ljudje na strani naroda, ki izginja, na strani vseh sistematično pomorjenih in izstradanih palestinskih otrok, pobitih dojenčkov, žensk in civilistov, na strani tistih, ki se jih želi izbrisati, kot nekoč Slovence. In zato je današnji dan več kot le spomin. Je opomin. Da nikoli ne smemo prenehati biti ljudje.«
Proslavo na Vojskem, ki jo je zasnovala in povezovala Tjaša Jurman, so z besedo in pesmijo obogatili igralec Igor Rojc, sestri Katica Del Bon in Irena Colja ter pevci in pevke vokalne skupine Vox medicorum in godbeniki Orkestra Slovenske vojske.

Pohod in srečanje, ki bosta potekala v nedeljo 7.septembra 2025, bosta posvečena spominu na delovanje enot Teritorialne obrambe Idrija na tem območju med osamosvojitveno vojno v juliju leta 1991, predvsem vodov za ognjeno podporo iz 120. jurišnega odreda TO in Jurišnega odreda četne sestave (prej partizanskega bataljona). Obenem pa je pohod namenjen tudi spoznavanju tega lepega, a nekoliko odmaknjenega, predela naše domovine.
Pohod pripravlja OZ VVS Idrija Cerkno. Zaradi pestre vsebine je pohod uvrščen tudi v program študijskega krožka Spoznajmo bogato dediščino okolice Idrije, ki ga izvajata Planinsko društvo Idrija in ICRA Idrija.

Program:
– Od 7.45 do 8.00. ure zbiranje pohodnikov v Črnem vrhu nad Idrijo (na parkirišču sredi naselja). Naprej se bomo peljali z osebnimi avtomobili. Zaradi omejenega prostora za parkiranje na Križni gori prosimo, da se udeleženci dogovorite za skupni prevoz.
– Od 8.00 do 8:45 ure prevoz v smeri Ajdovščine mimo Kamplca do Cenca in nato po makadamski cesti proti zahodu na območje Križne gore. Parkiranje v bližini domačije Gornji Žgavec (950 m n.v.). Vmes kratek postanek ob opuščeni domačiji Pri Kamplcu, kjer so bili med osamosvojitveno vojno nastanjeni nekateri pripadniki naših enot s protioklepnim orožjem.
– Od 9.00 do 12.30. ure pohod po Križni gori, mimo spomenika na kraju, kjer je nastala primorska himna Vstajenje Primorske, mimo nekaj opuščenih domačij, ruskega groba in grškega groba ter čez izredno razgledni Špičasti vrh (1128 m n.v.) do domačije na Brkovniku (1020 m n.v.).V bližini te domačije so imeli od 9. do 20. julija pripadniki voda za ognjeno podporo položaj minometa 120 mm, ki je bil zaplenjen JLA.
– Od 13.00 do 14.00 kosilo, druženje.
– Od 14.00 do 15.00 spominska prireditev (pozdravni nagovori, obuditev spominov, krajši kulturni program v izvedbi MoPZ Pobje).
– Po 15. uri tovariško druženje in odhod domov po prosti izbiri

Od domačije na Brkovniku nazaj do parkiranih avtomobilov je še približno pol ure hoje po cesti, ki bo označena s trakovi.
Trasa pohoda je dolga približno 7 km, malo manj kot tri ure čiste hoje. Na poti je nekaj manjših vzponov, edini večji pa je le neposredno na Špičasti vrh, nekaj več kot 150 višinskih metrov. Če bi se kdo želel temu vzponu izogniti, je možen obhod do Brkovnika po cesti.
Kdor bi želel priti na srečanje, ne bi pa želel ali mogel na pohod, se lahko pripelje na Brkovnik z avtomobilom. Skupni odhod z avtomobili bo ob 12.00 iz Črnega Vrha v smeri Ajdovščine. Dostop do Brkovnika je po cesti od Cenca proti zahodu, nasproti odcepa ceste za Javornik. Dostop bo označen. Od Črnega Vrha do Brkovnika je približno dvajset minut vožnje.

V primeru slabe vremenske napovedi ali drugih nepredvidenih omejitev bo prireditev prestavljena na drug primeren termin.
V vsakem primeru pa je potrebno upoštevati, da je na tem območju tudi ob lepem vremenu klima nekoliko hladnejša in da je velika možnost hladnega vetra.

Prijave na srečanje in pohod:
Prosimo, da se za pohod in srečanje (tudi če brez pohoda) prijavite čimprej, najkasneje pa do četrtka, 4.septembra. Pravočasna informacija o številu prijavljenih je organizatorjem pomembna zaradi logistične priprave dogodka. Če po prijavi ugotovite, da se ne boste mogli udeležiti, prosimo le, da to čimprej sporočite.
Za topli obrok je zaželen prostovoljni prispevek 5 EUR. Poravnate ga ob prevzemu hrane.
Naslov za vse prijave, sporočila ter informacije je Vlado Sedej, tel.: 041 360 840, e-naslov:vlado.sedej@gmail.com.
Če bo potrebno, bomo nekaj dni pred srečanjem prijavljenim posredovali dodatne informacije. Udeležba je na lastno odgovornost.

Prijazno vabljeni vsi veterani vojne za Slovenijo, svojci in prijatelji ter vsi ostali, ki radi spoznavate bogato naravno in kulturno dediščino naših krajev. Tudi mladi!